Stavba ministrstva za zunanje zadeve. Foto: BoBo
Stavba ministrstva za zunanje zadeve. Foto: BoBo

Iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif je v telefonskem pogovoru z visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU-ja Josepom Borellom dejal, da je bila udeležba slovenskega premierja Janeza Janše na dogodku iranske diaspore nesprejemljiva, njegove izjave pa nepremišljene. EU je pozval k razjasnitvi zadeve. Borell mu je zagotovil, da izjave premierja trenutno predsedujoče države Svetu EU-ja ne izražajo stališča Evropske unije, piše na spletni strani iranskega zunanjega ministrstva.

Borrell je po zasedanju zunanjih ministrov EU-ja v Bruslju v odgovoru na novinarsko vprašanje povedal, da je govoril s slovenskim zunanjim ministrom Anžetom Logarjem, na zasedanju pa da o tem niso javno razpravljali.

Pojasnil je, da je v nedeljo na poti iz Hrvaške v Bruselj po telefonu govoril z iranskim zunanjim ministrom, ki ga je vprašal, ali stališča, ki jih je izrazil Janša kot predsedujoči Svetu EU-ja, izražajo uradna stališča EU-ja, saj da je bilo nekaj zmede, ker Slovenija zdaj predseduje Svetu EU-ja.

Josep Borrell. Foto: EPA
Josep Borrell. Foto: EPA

Borrell je, kot je povedal, iranskemu ministru pojasnil, da lahko ima članica Unije svoja stališča o določenih temah, a da ta, četudi ta članica predseduje Svetu EU-ja, ne predstavljajo uradnih stališč EU-ja.

Na zunanjepolitičnem področju uradna stališča EU-ja na ravni voditeljev predstavlja predsednik Evropskega sveta Charles Michel, na ministrski ravni pa visoki zunanjepolitični predstavnik, je še poudaril Borrell.

Ob tem je spomnil na podoben primer, ko je madžarski premier Viktor Orban podal izjave glede Kitajske, ter ponovil, da tako kot takrat tisto ni bilo stališče Unije, tudi v primeru izjav slovenskega premierja to ni bilo stališče Unije.

Stališče Unije glede Irana je po Borrellovih besedah uravnoteženo – izvajati političen pritisk, ko je to potrebno, in obenem poskušati sodelovati, ko je to potrebno, na primer glede iranskega jedrskega programa.

Visoki zunanjepolitični predstavnik je še pojasnil, da Janša sicer ni na nobeni točki dejal, da govori v imenu EU-ja, vendar so ga v razpravi predstavili kot predsedujočega Svetu EU-ja, kar da je povzročilo nekaj zmede.

Borrell je na vprašanje odgovoril v španščini. Tako se je odločil, da bi njegove besede zagotovo bile razumljene pravilno in da ne bi bilo napačnih tolmačenj, je poudaril, preden je odgovoril.

MZZ: Slovenija vedno zagovarja človekove pravice

Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je na pogovor poklicalo iranskega veleposlanika v Sloveniji. Prenesli so mu stališče, da Slovenija vselej zagovarja človekove pravice in temeljne svoboščine. "To je v skladu z našimi vrednotami in zakonodajo. Slovenija in Evropska unija temeljita na odločni zavezanosti spodbujanju in zaščiti človekovih pravic, demokracije in pravne države po vsem svetu. To je v središču naših odnosov z drugimi državami in regijami," so poudarili.

Človekove pravice so univerzalne, nedeljive in medsebojno odvisne ter veljajo za vse ljudi, tudi za zapornike ne glede na dejanja, za katera so bili obtoženi, so zapisali na ministrstvu.

Visoki predstavnik Borrell je že pojasnil, da izjave Janše niso bile podane v imenu EU-ja, so spomnili na MZZ-ju. Slovenija bo prek veleposlaništva v Teheranu – v tesnem sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje (EEAS) in Borrellom – še naprej predstavljala EU v Iranu kot lokalno predsedujoča država. Z EEAS-jem bodo še naprej v rednem stiku in usklajevali morebitne nadaljnje dejavnosti, so zapisali na MZZ-ju.

"Dejavnosti Slovenije nikoli in na noben način niso uperjene proti kateri koli državi, ampak so v bran spoštovanja univerzalnih človekovih pravic in dostojanstva vsakogar," so poudarili.

Da so človekove pravice v središču slovenske zunanje politike, je na novinarski konferenci v Bruslju po srečanju zunanjih ministrov EU-ja dejal tudi vodja diplomacije Anže Logar.

Na vprašanje, ali se mu zdijo takšne izjave premierja predsedujoče Svetu EU-ja primerne v času, ko potekajo pogovori z Iranom glede jedrskega sporazuma, pa je Logar odgovoril, da se je Janša referiral na izjavo organizacije Amnesty International (AI), objavljeno 19. junija. Če se postavlja pod vprašaj Janševa izjava, se torej pod vprašaj postavlja tudi to, kar je zapisal AI, je dodal.

Janša pozval k preiskavi poboja političnih zapornikov

Sorodna novica Janša za preiskavo pokola v Iranu, Teheran na zagovor poklical slovensko veleposlanico

Janša je na sobotnem dogodku v organizaciji iranske diaspore pozval k neodvisni preiskavi pokola 30.000 političnih zapornikov v Iranu leta 1988. Opozoril je tudi na vlogo novoizvoljenega iranskega predsednika Ebrahima Raisija v tem pokolu. Zaradi njegovih izjav je iransko zunanje ministrstvo na pogovor poklicalo slovensko veleposlanico v Teheranu Kristino Radej. Obsodili so Janševo udeležbo na dogodku in njegove izjave ter zahtevali pojasnila.

V tiskovni službi predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela so na vprašanje, ali je Michel govoril z Janšo o tem ter ali se mu zdijo dejanja in besede slovenskega premierja primerni, odgovorili, da tega ne komentirajo.

Da zadeve ne komentirajo, so dejali tudi v Evropski komisiji. Povedali so še, da predsednica Ursula von der Leyen z Janšo o tem ni govorila.

V evropski politični skupini socialistov in demokratov (S&D) so medtem zahtevali pojasnila glede Janševe udeležbe na dogodku. Poudarili so, da je bila skupina, ki je organizirala dogodek, do leta 2009 na seznamu terorističnih organizacij v EU-ju, zato je podpora premierja predsedujoče države taki skupini "izjemo neodgovorna" ter spodkopava prizadevanja EU-ja za oživitev iranskega jedrskega sporazuma. Gre za skupino, ki je razkrila iranski jedrski program, kar je bil eden od razlogov, da jo je unija umaknila s seznama terorističnih organizacij.

Raisi zanika vpletenost v pokol

Raisi bo avgusta nastopil položaj iranskega predsednika. Vpletenost v usmrtitve je zanikal leta 2018 in lani, čeprav je bil v času pokolov namestnik generalnega tožilca. Medtem ko iranska diaspora trdi, da je bilo ubitih 30.000 političnih zapornikov, britanski akademik Michael Axworthy v svoji knjigi Revolucionarni Iran ugotavlja, da je bilo v resnici ubitih od 4000 do 5000 ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Teheran obsodil Janševe izjave