Ankara je dala vedeti, da Haber kot odposlanec EU-ja v Turčiji ni več zaželen. Foto: EPA
Ankara je dala vedeti, da Haber kot odposlanec EU-ja v Turčiji ni več zaželen. Foto: EPA
false
Glavni namen sporazuma med EU-jem in Turčijo je preprečiti prihod prebežnikov z ozemlja Turčije v EU, predvsem v njen severni in zahodni del. Foto: EPA

Haber je odstopil, potem ko je po mnenju turškega ministra za zadeve Evropske unije Omerja Celika pokazal nespoštovanje do turških vrednot in predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, poroča Reuters.

Habra je turško zunanje ministrstvo maja poklicalo na zagovor in se pritožilo zaradi njegovih komentarjev glede sporazuma med EU-jem in Turčijo o zaustavitvi prihoda prebežnikov iz Turčije v EU. Haber je po poročanju medijev namreč uporabil ne ravno laskav nemški rek, s katerim je želel opisati težave pri liberalizaciji vizumskega režima za turške državljane pri potovanjih v EU kot del sporazuma o prebežnikih.

Turški minister Celik je po dogodku dejal, da je postalo nemogoče, da bi Haber še ostal na svojem položaju. Kot je dejal, morajo vsi diplomati spoštovati nacionalne vrednote, kar vključuje tudi spoštovanje urada predsednika.

Malo znanega o razlogih za odstop
Odstop odposlanca EU-ja, po besedah neimenovanega predstavnika EU-ja sicer "ne iz osebnih razlogov", je nov znak slabšanja odnosov med Brusljem in Ankaro. EU si kljub težavam v odnosih prizadeva ohraniti sporazum, ki naj bi bil zaslužen za zaustavitev prihoda prebežnikov v Evropo.

Omenjeni sporazum je sicer na udaru kritik organizacij za zaščito človekovih pravic. EU se tudi sooča z očitki, da kompromitira svoje vrednote s tem, ko ni dovolj kritična do Turčije zaradi stanja na področju človekovih pravic in svoboščin v tej državi.

Predstavnica Evropske komisije Maja Kocijančič je dejala, da bo Haber svoj položaj zapustil avgusta, novo imenovanje pa naj bi opravili hitro. Ob tem je Maja Kocijančič Turčijo označila za ključno partnerico EU-ja in za kandidatko za članstvo v Uniji. Razlogov za odstop Habra ni podala.

Sporna protiteroristična zakonodaja
Turčija in EU se dogovarjata za vizumsko liberalizacijo že od leta 2013, marca pa sta se dogovorila, da bo to del dogovora o zaustavitvi prebežnikov. Zastoj v pogovorih na to temo pa je nastal, ko je Bruselj vztrajal, da mora Ankara prav tako spremeniti svojo protiterostično zakonodajo, ki je po mnenju EU-ja preohlapna in odpira možnosti za zlorabe. Zakonodaja naj bi se uporabljala tudi za pregon intelektualcev, simpatizerjev Kurdov in kritikov predsednika Erdogana.

V torek pa je turški premier Binali Yildirim, ki je nasledil Ahmeta Davutogluja, dejal, da ne načrtujejo spremembe zakonodaje, tudi če bo to pomenilo propad pogajanj o vizumski liberalizaciji. Protiteroristična zakonodaja naj bi bila namreč ključna v boju proti kurdskim in džihadističnim borcem.

Predstavniki oblasti na obeh straneh zdaj pravijo, da ni verjetno, da bi bil sporazum, ki je sicer v številnih državah EU-ja nepriljubljen, sprejet pred jesenjo.