Nemški ustavni sodniki so že v preliminarni razsodbi septembra leta 2012 izrazili načelno mnenje, da ni ovir za nemško sodelovanje v ESM-ju, a so naložili izpolnitev nekaj pogojev, kot je zadržek, da nemške obveznosti v okviru mehanizma brez odobritve parlamenta ne smejo preseči predvidenih 190 milijard evrov.

Odločitev ustavnih sodnikov je bila pričakovana.

Sodišče v Karlsruheju je sporočilo, da 700 milijard evrov vredni sklad "ne posega v suverenost odločanja bundestaga o proračunu, vse dokler ima spodnji dom nemškega parlamenta zadostne nadzorne pravice nad ESM-jem". "Kljub nekaterim obvezam je proračunska avtonomnost v zadostni meri zaščitena," je sporočil glavni sodnik Andreas Vosskuhle.

Upravljanje 700 milijard
Članice evrskega območja so pogodbo o ustanovitvi ESM-ja, ki bo imel 700 milijard evrov kapitala in na začetku skupno z začasnim mehanizmom do 500 milijard evrov posojilne zmožnosti, podpisale na začetku februarja leta 2012. ESM bi moral začeti delovati že 1. julija istega leta, a se je to zaradi presoje nemških ustavnih sodnikov zavleklo.

Pobudo o ustavnosti je skupaj s 37.000 podpisniki sprožil evroskeptični poslanec Peter Gauweiler, ki je nasprotoval odločitvi Evropske centralne banke o neomejenem odkupovanju obveznic ranljivih članic evrskega območja. Bil je mnenja, da je ta poteza spremenila razmere in da bi moralo ustavno sodišče najprej presoditi o ustreznosti tega ukrepa, ESM pa sploh ne bi smel začel veljati, dokler Evropska centralna banka (ECB) ne ukine novega programa odkupovanja obveznic.