Od 90 milijonov hektarjev kmetijskih površin, posajenih z GSO-jem, jih je na svetu le 65.000 v Evropski uniji. Foto: EPA
Od 90 milijonov hektarjev kmetijskih površin, posajenih z GSO-jem, jih je na svetu le 65.000 v Evropski uniji. Foto: EPA

Resolucija vsebuje tudi predlog, da bi se končala diskriminacija med GSO-jem in navadnimi poljskimi pridelki. Poslanci so kritizirali predvsem nespoštovanje načela previdnosti, pristransko naštevanje prednosti GSO-ja v kmetijstvu in neupoštevanje tistih študij, ki so dokazale, da GSO in iz njega pridobljena živila ne izpolnjujejo visokih pričakovanj strokovnjakov.

Resolucijo bo tako ponovno obravnaval odbor Evropskega parlamenta za kmetijstvo.

Nasprotniki GSO-ja poudarjajo, da so morebitne ekonomske koristi GSO-ja kratkoročne. Menijo, da je ekološko kmetijstvo bolj učinkovito od kmetijstva, ki uporablja gensko spremenjene organizme.

Zagovorniki pa se sprašujejo, zakaj deset milijonov kmetovalcev po vsem svetu uporablja GSO-je, če ti niso učinkoviti. Predstavniki biotehnološke industrije so poudarili, da zaradi zamude pri prevzemanju GSO-ja Evropa zamuja priložnosti za naložbe in nova delovna mesta. Menijo, da bi Evropska komisija morala izračunati gospodarsko škodo, ki se s tem ustvarja, in ponuditi finančna nadomestila lastnikom patentov za semena, ki jih ne morejo posaditi.

C. R.