Foto: Reuters
Foto: Reuters

EU želi na kopnem, v morju in zraku aktivno delovati za preprečitev trgovanja z orožjem, ki spodbuja spopade v Libiji.

Konkretne vidike operacije bo še treba opredeliti, o tem bodo zunanji ministri razpravljali na prihodnjem srečanju marca. Na strokovni ravni je treba zdaj vzpostaviti mehanizme, s katerimi bo mogoče doseči politične cilje.

Kot je v Bruslju povedal zunanji minister Miro Cerar, je pomembno, da EU ne dopusti, da ostane v Libiji in okoli nje prazen prostor, ki bi ga zapolnile druge države, kot sta Turčija in Rusija. "EU mora dokazati, da je partnerica Afriki, zato so ta prizadevanja, ki se bodo zdaj zelo intenzivirala, zelo pomembna," je še izpostavil Cerar.

"Operacija Sophia bo preimenovana, ker bo tudi bistveno spremenjena. To ne bo več ista operacija. Gre za novo operacijo, ki bo pokrivala nekoliko drugačno območje," je poudaril Cerar. Operacija naj bi bila osredotočena na vzhod Sredozemlja, na poti, po katerih prihaja orožje v Libijo.

Stanje v Libiji ostaja kaotično. Foto: Reuters
Stanje v Libiji ostaja kaotično. Foto: Reuters

Vojaška, ne humanitarna operacija

Cerar je ob tem poudaril, da ta nova operacija ne bi smela pomeniti vabila migrantom v Evropo in da gre za vojaško, ne za humanitarno operacijo. "Če bi se ugotovilo, da migracije zaradi tega naraščajo, bo treba operacijo prekiniti," je poudaril.

Namen operacije je zagotoviti umiritev spopadov v Libiji in politično rešitev, kar je zelo pomembno, ker je Libija vroče žarišče, ki se lahko razširi na druge dele Afrike, kar bi imelo za Evropo zelo hude posledice, predvsem zaradi migracij, je še pojasnil Cerar.

Občutljiv element ostaja kopenski vidik operacije, ki po neuradnih informacijah za zdaj ostaja nedorečen.

Deluje v mednarodnih vodah

Operacija Sophia je bila vzpostavljena leta 2015. Poleg temeljne naloge uničenja poslovnega modela tihotapcev migrantov v južnem osrednjem Sredozemlju ima še dve podporni nalogi: usposabljanje libijske obalne straže in mornarice ter pomoč pri uresničevanju embarga ZN na orožje na odprtem morju pred libijsko obalo.

Operacija deluje v mednarodnem morju, ne pa tudi v libijskih ozemeljskih vodah, kar je bilo sicer dolgoročno predvideno ob njeni vzpostavitvi. Za ta korak potrebuje EU povabilo libijskih oblasti oziroma resolucijo ZN.

Sophio vodi Italija. Prav Rim je njen obstoj postavil pod vprašaj zaradi izkrcavanja migrantov, ki so jih v okviru operacije rešili v Sredozemlju. Rešene migrante so namreč izkrcavali v italijanskih pristaniščih, čemur je prejšnja vlada Lige pod vodstvom Mattea Salvinija in Gibanja pet zvezd ostro nasprotovala.

Marca lani so članice zato na zahtevo Italije prekinile nadzor z ladjami in okrepile nadzor zračnega prostora, s čimer so operacijo močno ohromile.

Politična rešitev

Nadgradnji Sophie, predvideni januarja, ko so se zunanji ministri dogovorili, da se v operaciji po novem osredotočijo na preprečevanje dotoka orožja v Libijo, je nato močno nasprotovala Avstrija z argumentom, da bi ta okrepila migracije.

Dosežen dogovor je tako politična rešitev, s katero želi Unija zagotoviti podporo Avstrije, Italije in drugih držav, ki izpostavljajo migracijski dejavnik. Brez kopenskega vidika, ki pa še ni dorečen, gre po trenutno razpoložljivih informacijah le za nekoliko drugačno preobleko iste operacije.

Cerar sicer vztraja, da je "to popolnoma nova operacija" in da "ne gre za semantiko". Na vprašanje, ali bo torej ladja, ki bo v okviru operacije naletela na prebežnike v morju, odplula naprej, pa odgovarja, da na takšna hipotetična vprašanja trenutno ne more odgovoriti in da je namen operacije zelo jasen, je pa zdaj naloga strokovnjakov, da politično usmeritev preobrazijo v prakso.

Libija 9 let kasneje ostaja kaotična