Na plenarnem zasedanju parlamenta v Strasbourgu je Orban v uvodu dejal, da so se evropski poslanci in poslanke že odločili in da bo večina poročilo podprla, tako da njegov govor ne bo spremenil njihovih mnenj, a je ob tem opozoril, da s tem ne bodo obsodili vlade, temveč državo in narod.

Opozoril je tudi, da se bodo evropski poslanci in poslanke s tem odpovedali Madžarski, ki je prelivala svojo kri za svobodo in demokracijo ter pomembno prispevala k veliki zgodovini Evrope.

"Poročilo žali čast madžarskega naroda"
"Poročilo žali Madžarsko in čast madžarskega naroda," je poudaril madžarski premier in poslancem očital, da želijo izločiti narod iz odločanja v EU-ju. Madžarska se ne bo pustila izsiljevati, pripravljena je na evropske volitve prihodnje leto, je še dejal.

Judith Sargentini, nizozemska evroposlanka iz vrst Zelenih in avtorica poročila, je v razpravi o poročilu o kršitvah evropskih vrednot na Madžarskem poudarila, da poročilo priča o jasnem tveganju resnih kršitev evropskih vrednot na Madžarskem, in kolegom in kolegicam dejala, da so dolžni ukrepati. Poročilo vključuje poziv k uporabi 7. člena pogodbe EU-ja, ki v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic.

Prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans jo je podprl: "Žal Evropska komisija deli skrbi, izražene v poročilu." Med drugim je omenil navedbe glede korupcije, kršitve pravic Romov in spodkopavanje neodvisnosti sodstva.

Razprava se je začela z zapletom, ker je Orban zamujal. Judith Sargentini je že mislila, da Orbana ne bo, a je madžarski premier prikorakal v dvorano sredi njenih uvodnih besed. Očitala mu je, da se je želela rokovati z njim, a to ni bilo mogoče, ker je zamudil.

Poslanke in poslanci bodo o poročilu glasovali v sredo. Socialdemokrati, liberalci, Zeleni in levica naj bi poročilo podprli, t. i. evroskeptiki naj bi bili proti. Ključno bo, kako se bo odločila najvplivnejša, desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP).

Vodja skupine socialistov in demokratov (S & D) Udo Bullmann je Orbanu očital, da ne razume, za kaj gre, in da je na čelu najbolj koruptivne vlade v EU-ju.

Vodja liberalcev (Alde) Guy Verhofstadt in predstavnik Zelenih Philippe Lamberts sta opozorila, da Madžarska danes ne bi izpolnila pogojev za vstop v EU.

Orbanu v bran predvsem evropskeptiki in skrajna desnica
Odločno je Orbana podprl član zmernih evroskeptikov, Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), Ryszard Legutko, sicer član poljske vladajoče stranke PIS, ki je poročilo označil za napad na demokratično izvoljeno vlado.

Tudi britanski poslanec, zagovornik izstopa Velike Britanije in nasprotnik priseljevanja Nigel Farage iz Evrope svobode in neposredne demokracije (EFDD) je podprl Orbana. Ocenil je, da je 7. člen nova metoda v slogu "doktrine Brežnjeva o omejeni suverenosti ", ter Orbana pozval, naj se pridruži "klubu brexit".

Podprli so ga tudi v skupini skrajne desnice, Evropi narodov in svobode (ENF), kjer so med drugim dejali, da je poročilo "lov na čarovnice" in da se Orban zavzema za Evropo, ki jo tudi sami želijo.

Slovenski evroposlanci razdeljeni
Tanja Fajon (SD/S & D) je opozorila, da se Orbanova politika nestrpnosti, laži in ustrahovanja nevarno širi prek meja, in sicer prek največje slovenske opozicijske stranke SDS tudi v Slovenijo. Odločno je podprla strpnost, dialog in demokratične vrednote ter napovedala, da bo v sredo glasovala za poročilo. Tako bosta glasovala tudi Ivo Vajgl (DeSUS/Alde) in Igor Šoltes (Zeleni).

Milan Zver (SDS/EPP) pa je poudaril zaskrbljenost zaradi dvojnih meril evropske levice, saj da so praviloma "na prangerju" desnosredinske vlade, medtem ko ob, kot je dejal, eklatantnih kršitvah vladavine prava v Sloveniji v času leve vlade ni bilo odziva, pri čemer je navedel nezakonito zaprtje Janeza Janše. Napovedal je, da bo glasoval proti poročilu. Ob njem bosta proti poročilu glasovali še Romana Tomc (SDS/EPP) in Patricija Šulin (SDS/EPP).

Lojze Peterle (NSi/EPP) se nagiba k njegovi zavrnitvi, Franc Bogovič (SLS/EPP) pa se za zdaj ni izrekel.

Avstrijski FPÖ bi sodeloval s Fideszom
Medtem je avstrijski podkancler in vodja skrajno desnih svobodnjakov (FPÖ) Heinz-Christian Strache Orbana in njegovo stranko Fidesz povabil k sodelovanju v njihovi politični skupini v Evropskem parlamentu, poročajo tuje tiskovne agencije.

Avstrijski svobodnjaki pogosto posnemajo ostro Orbanovo protipriseljensko retoriko, a stranki nista del iste politične skupine v Evropskem parlamentu. Fidesz je namreč del najmočnejše, Evropske ljudske stranke (EPP), FPÖ pa pripada, tako kot skrajno desno francosko Nacionalno zavezništvo (nekdanja Nacionalna fronta) in Liga italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija, skupini populistov Evropa narodov in svobode (ENF).

Kurz bi podprl izključitev Fidesza iz EPP-ja
Avstrijski kancler Sebastian Kurz in njegova konservativna ljudska stranka (ÖVP), ki je prav tako članica EPP-ja, pa je bil v ponedeljek kritičen do Orbana in poudaril, da bodo poslanci ÖVP-ja glasovali za poročilo, podprli pa bi tudi izključitev Fidesza iz EPP-ja. "Pri vprašanju vladavine prava in demokracije ni kompromisov. Te temeljne vrednote je treba spoštovati," je v pogovoru za avstrijsko televizijo ORF dejal Kurz.

Vodja EPP-ja, nemški poslanec Manfred Weber, ki je sicer prejšnji teden izključitvi Fidesza nasprotoval, pa je izrazil prepričanje, da ko gre za temeljne pravice in vrednote, nihče v EPP-ju ne bi smel imeti posebne obravnave, poroča AFP.

Cipras svari pred vzponom skrajne desnice
Grški premier Aleksis Cipras je medtem evropske poslance in poslanke v Strasbourgu ob vzponu skrajne desnice po Evropi opozoril pred deljenjem celine in pozval k bolj demokratični in močnejši Evropski uniji.

"Grčija je ena redkih držav, ki je v zadnjih letih okrepila svoboščine in pravice državljanov, in to v času, ko se v Evropi pojavljata rasizem in ksenofobija," je prepričan grški premier. Svojo kritiko je izrazil predvsem do držav, ki so v času množičnega prihoda beguncev in migrantov postavljale ograje in zgradile zidove, Grčija pa je skušala nastali položaj obvladati po svojih močeh.

"Ravno ta kriza je zaostrila odnose na celini in prikazala, da se EU ni dobro odzval na izziv. Pojavilo se je prepričanje, da se mora vsak boriti zase in braniti svoje interese, kar pa nasprotuje načelu evropske solidarnosti," je spomnil Cipras.

Cipras: Ne smemo dovoliti, da Evropa nazaduje
Grški premier pa ne vidi težave le v vzponu skrajne desnice po Evropi, temveč tudi v tem, da se takšne ideje pojavljajo v nekaterih tradicionalnih konservativnih strankah, med drugim v državah, ki so po njegovem mnenju ključne za prihodnost EU-ja. Napovedal je, da bodo volitve v Evropski parlament maja naslednje leto boj za politične vrednote in vizije, boj proti skrajni desnici in boj za krepitev EU-ja, enotnost in solidarnost. "Grčija je bila vzrok za krizo, zdaj pa je postala del rešitve za Evropo," še meni Cipras.

Grčija, ki je bila v preteklih osmih letih pogosto na robu bankrota in ji je grozil izstop iz območja skupne evropske valute, je 20. avgusta končala tretji program t. i. finančne pomoči. Zdaj se bo morala ob nemalo izzivih in še vedno strogem nadzoru samostojno postaviti na lastne noge.