Borut Pahor je priznal, da jima z Jadranko Kosor ni bilo vedno enostavno. Foto: MMC RTV SLO
Borut Pahor je priznal, da jima z Jadranko Kosor ni bilo vedno enostavno. Foto: MMC RTV SLO

Čas bo pokazal, kako pomembno je bilo, da smo v fokusu krize, ki se je šele dobro rojevala, sredi leta 2009 začeli reševati spor, ki bi, če ga ne bi uspeli rešiti, ne ostal samo politični in gospodarski, ampak varnostni, ne samo za državi, ampak za celotno regijo.

Borut Pahor
Borut Pahor in Jadranka Kosor
Ni zadržkov, da Slovenija ne bi podprla zaprtja 31. poglavja v hrvaških pogajanjih za vstop v EU, je dejal premier Borut Pahor. Foto: EPA
Izmenjani diplomatski noti

Pahor vseh imen članov skupine sicer ni želel razkriti, potrdil pa je sodelovanje Drenikove, ki na zunanjem ministrstvu vodi sektor za mednarodno pravo. Premier je povedal le: "V ekipi so štirje tujci, najboljši med najboljšimi ta trenutek," in dodal: "Imeli in dobili smo najboljšo možno ekipo na svetu. Je velika čast, da bo delala za nas."

Simona Drenik, ki je po Pahorjevih besedah sodelovala v nastajanju procesa arbitražnega sporazuma, pa je pojasnila, da je njihova naloga "priprava celotne dokumentacije, ki jo bomo skupaj v obliki memoranduma predstavili arbitražnemu sodišču".

Z imenovanjem slovenskega arbitra se ne mudi
Dodala je, da razprava glede kriterijev in profila pri izboru arbitrov še traja in da je o konkretnih imenih še prezgodaj govoriti. Rok za njihovo imenovanje se namreč izteče mesec dni po podpisu hrvaške pristopne pogodbe k EU-ju. Drugi znano ime je v skupini je francoski strokovnak za mednarodno pravo Allain Pellet, ki je bil tudi strokovni sodelavec t. i. Badinterjeve arbitražne komisije po razpadu nekdanje Jugoslavije.

Na vprašanje, koliko so se že pripravili, je Drenikova dejala, da Slovenija gradivo zbira že več kot desetletje, da je tega ogromno in da ga skupina zdaj ustrezno sistematizira in še enkrat sistematično pregleduje vse dokumente.

Premier: Slovenija ima najboljšo ekipo
"Rad bi izrazil veliko zadovoljstvo nad odločitvijo in odločenostjo obeh vlad, parlamentov in držav Slovenije in Hrvaške," je dan po izmenjavi not dejal premier Borut Pahor. Noti sta izmenjali veleposlaništvi držav v Zagrebu. Arbitražni sporazum bo, kot je znano, začel veljati 29. novembra, Slovenija pa mora zdaj v 30 dneh izbrati arbitre in v enem letu pripraviti zagovor za nastop pred arbitražnim sodiščem.

Premier Pahor je ob tem še opomnil, da sta Slovenija in Hrvaška tako končali proces, ki sta ga začela z Jadranko Kosor 31. julija 2009 na Trakošćanu. Poudaril je, da sta se s Kosorjevo začela pogovarjati v času, "ko je bilo nezaupanje med vladama, parlamentoma nezavidljivo nizko, ko se je poslabševalo gospodarsko sodelovanje" itd. Opozoril je še, da je bila to "situacija, ko je bilo treba najti rešitev, ki bi iz interesov obeh držav naredila win-win situacijo, in to nam je uspelo".

Zahvala tudi ZDA in Švedski
Pahor se je ob tem tudi zahvalil - najprej državam, "ki so bile, potem ko sem predstavil svojo zamisel, pripravljene biti priča v procesu pogajanj in pozneje zagotovilo, da se na tej dolgi, leto in pol dolgi poti ne bi kaj zalomilo - vladama ZDA in kraljevine Švedske". Prvi je Pahor hvaležen, ker je pri pogajanjih sodelovala kot nepristranski, zunanji opazovalec, drugi pa, ker je bila pripravljena sodelovati kot predsedujoča EU-ju v tistem času.

Na koncu se je Pahor zahvalil tudi slovenskim državljanom: "Rad bi se zahvalil slovenskim ljudem, ki so tistega odločilnega dne v juniju šli na referendum in podprli ta sporazum." Ob tem je še pristavil, da vedno ni šlo vse gladko. "Bili so težki trenutki, ko nisva vedela, ali bova lahko držala dano besedo," se spominja.

SDS: Hrvaška je zahtevala več, da bi se izkazala kot velikodušna
Na novico o izmenjavi not o veljavnosti arbitražnega sporazuma so se odzvali v SDS-u, kjer so med drugim zapisali: "Ne glede na to, ali se najnovejša hrvaška nota sklicuje – ali se ne sklicuje – na zakon in enostransko izjavo, je jasno dvoje: da Hrvaška še vedno vztraja pri svojem stališču (da Slovenija nima pravice do neposrednega izhoda na odprto morje), Slovenija pa se je odpovedala vsem zadržkom, ki jih je glede Hrvaške izražala v evropskih pogajanjih. V pripravah na izmenjavo diplomatskih not je Hrvaška v začetku taktično zahtevala več, kot je potrebovala, zdaj pa se je izkazala kot konstruktivna in velikodušna partnerka."

V Zavodu 25. junij izrazili zaskrbljenost
V Zavodu 25. junij pa so znova izrazili zaskrbljenost, "da bo zaradi škodljive vsebine arbitražnega sporazuma z njegovo uveljavitvijo ogrožena ozemeljska celovitost Slovenije". Predstavniki zavoda so se sicer odzvali povabilu zunanjega ministrstva k sodelovanju pri pripravi memoranduma oz. slovenskih izhodišč, "saj bi želeli zmanjšati nerazumno tveganje, v katerega se je neodgovorno podala Slovenija s potrditvijo spornega arbitražnega sporazuma".

Čas bo pokazal, kako pomembno je bilo, da smo v fokusu krize, ki se je šele dobro rojevala, sredi leta 2009 začeli reševati spor, ki bi, če ga ne bi uspeli rešiti, ne ostal samo politični in gospodarski, ampak varnostni, ne samo za državi, ampak za celotno regijo.

Borut Pahor
Izmenjani diplomatski noti