Pogajanja med Grčijo in upniki so potekala v Bruslju, saj ukrepi trojke med Grki niso priljubljeni. Foto: Reuters
Pogajanja med Grčijo in upniki so potekala v Bruslju, saj ukrepi trojke med Grki niso priljubljeni. Foto: Reuters
Grčija
Zadnji program pomoči IMF-a sicer velja do leta 2016, tako da s čisto tehničnega vidika prošnja Grčije ni bila potrebna. Foto: Reuters

Začetek pogajanj o denarnem posojilu, vrednem od 82 do 86 milijard evrov, bi se morali začeti že v petek, a so jih upniki prestavili zaradi varnostnih razlogov. Številni Grki, ki so na referendumu zavrnili ostre varčevalne ukrepe, dojemajo obisk upnikov v Atenah kot "kršitev državne suverenosti", zato so šestmesečna pogajanja grških predstavnikov z upniki potekala v Bruslju, poroča Reuters.

Kot je znano, v Grčijo ne bodo prišli le predstavniki trojke (IMF-a, Evropske komisije in Evropske centralne banke - ECB), temveč tudi predstavniki evrskega reševalnega mehanizma ESM.

Grške oblasti zrahljale kapitalske omejitve
Grško finančno ministrstvo je v petek nekoliko zrahljalo kapitalske omejitve, ki jih je uvedlo 29. junija, ko je bankam primanjkovalo gotovine, negotova pa je bila tudi usoda države v območju evra. S to potezo je ministrstvo hotelo olajšati poslovanje podjetij, grškim turistom pa omogočiti, da s seboj na potovanje v tujino vzamejo več gotovine. Grki lahko po novem na potovanje v tujino s seboj vzamejo 2.000 evrov, medtem ko je bila v zadnjih tednih ta meja postavljena pri 1.000 evrih.

Grška centralna banka je sklenila, da lahko podjetja v tujino po novem nakažejo 100.000 evrov, medtem ko so do zdaj lahko le 50.000 evrov. Podjetja so morala plačila tujim dobaviteljem v zadnjih tednih od uvedbe kapitalskih omejitev sicer urejati prek posebnega odobritvenega organa, kar je bilo zamudno. Ta teden so oblasti ukinile tudi dnevno omejitev za dvig denarja z bankomatov in uvedle tedensko omejitev - do petka je bila pri 300 evrih, z današnjim dnem pa se je zvišala na 420 evrov.

Grčija bi morala novo finančno injekcijo dobiti do 20. avgusta. Takrat se izteče rok, ko mora ta sredozemska država ECB-ju vrniti nekaj več kot tri milijarde evrov posojila, sicer bodo morale članice EU-ja znova poseči po kratkoročnem posojilu za Grčijo. Na začetku tedna je Grčija s kratkoročnim posojilom, vrednim 7,16 milijarde evrov, povrnila del posojila ECB-ju in IMF-u.

Grčija zaprosila za dodatno pomoč
Grčija, ki je sprva upala, da bo zmogla brez dodatne pomoči mednarodnega denarnega sklada (IMF), je to mednarodno institucijo tudi uradno zaprosila za dodatno pomoč. Grški finančni minister Evklid Cakalotos je predsednici IMF-a Christine Lagarde v pismu zapisal, da je grški parlament potrdil dva zakona, ki uvajata ostre varčevalne ukrepe in ki so jih od Grčije zahtevali upniki, med njimi tudi strožjo davčno politiko in pokojninsko reformo, poroča agencija AFP.

"Grške oblasti so se zavezale k sprejetju številnih ukrepov, s katerimi bi ohranili vzdržno fiskalno politiko in okrepili fiskalno stabilnost, dolgoročno gospodarsko rast in, kar je najpomembneje, razširili stroške ekonomskih prilagoditev na pravičen način," je zapisal Cakalotos v pismu, na katerem je datum četrtek, 23. julij, v javnosti pa je bil objavljen dan pozneje.

Šibka koalicija
Grški premier Aleksis Cipras, ki je glede na javnomnenjske ankete še vedno najbolj priljubljen politik v državi, pa ima več težav z vodenjem koalicije. Ko je grški parlament pred dnevi sprejel oba nepriljubljena ukrepa upnikov, je Cipras v vladi zamenjal "neposlušne" ministre.

A s tem še zdaleč ni razpihal črnih oblakov. Vedno bolj razkrojena postaja njegova stranka Siriza, ki je ob izvolitvi volivcem obljubljala, da pod nobenimi pogoji ne bo sprejela ostrih varčevalnih ukrepov. Zarečenega kruha se očitno res največ poje, zato ni presenetljiva zaskrbljenost grškega državnega sekretarja Nikosa Papasa, ki je dejal, da "država z manjšinsko vlado ne bo zdržala dolgo". "Potrebujemo jasne in trdne rešitve," je zatrdil.

Grki še vedno podpirajo Ciprasa
Glede na pred kratkim objavljeno javnomnenjsko anketo, ki jo je objavil grški časopis Parapolitika, ima Cipras 61-odstotno podporo volivcev, 36 odstotkov pa jih njegovih odločitev ne podpira. Kar 78 odstotkov Grkov si želi, da bi Grčija ostala v evrskem območju, 19 odstotkov pa bi jih raje videlo, da bi država uvedla staro denarno enoto drahmo.

Cipras, ki ima za seboj naporen mesec pogovorov in pogajanj z upniki, je volivcem priznal, da alternativne možnosti kot ugoditi zahtevam upnikov in uvesti strog varčevalni sistem, ni.

Zadnji program pomoči IMF-a sicer velja do leta 2016, tako da s čisto tehničnega vidika grška prošnja IMF-u ni bila potrebna, vendar pa se Grčija do takrat še zdaleč ne bo izvila iz težav. Grčija se je znašla v fiskalnem krču leta 2009, od t. i. trojke upnikov pa je dobila že dva svežnja finančnega posojila v vrednosti 325 milijard evrov.