Premier Marjan Šarec na vrhu EU-ja v Bruslju. Foto: EPA
Premier Marjan Šarec na vrhu EU-ja v Bruslju. Foto: EPA

Ključna težava je uporaba novejših statističnih podatkov – namesto podatkov za obdobje 2014–2016, ki jih je pri pripravi predloga uporabila Evropska komisija, je finsko predsedstvo za izračun kohezijskih ovojnic uporabilo obdobje 2015–2017. Ker se je v tem času okrepila razvitost Slovenije, je po veljavnih merilih upravičena do znatno manj sredstev.

"Toliko časa se je zavlačevalo s pogajanji, zato je statistika za nas neugodna, predvsem za zahodno regijo. Tu bo treba doseči čim boljši pogajalski uspeh, kajti kohezija je za nas izjemnega pomena, tako sredstva za obe regiji kot na ravni države. Naš največji strah je ravno tukaj," je pojasnil premier Marjan Šarec ob prihodu na vrh EU-ja. Zato si skupaj s preostalimi prijateljicami kohezije prizadevajo za čim manjše kohezijske reze.

Šarec na vrhu EU-ja: Zapreti moramo Teš 6 in zgraditi drugi blok NEK-a

Slovenski premier je še poudaril, da je finsko predsedstvo očitno sledilo neto plačnicam, ki želijo, da obseg proračuna ne bi znašal več kot odstotek bruto nacionalnega dohodka (BND) EU-ja, kar je sicer tradicionalna vrednost evropskega proračuna. "To je za Slovenijo in še za nekatere druge izrazito slabo, a mogoče še najbolj za Slovenijo," je dejal.

Nekatere države pogojujejo dogovor o cilju podnebne nevtralnosti do leta 2050 s proračunskimi pogajanji, a Šarec ni želel konkretno govoriti o tem. Poudaril je, da dogovora o večletnem proračunu na tokratnem vrhu EU-ja še ni pričakovati in da se na začetku prihodnjega leta obeta izredni vrh, ko se pričakujejo intenzivnejša pogajanja. Točen datum vrha še ni znan, a neuradno se omenja februar.

Proračunska pogajanja sicer zdaj prevzema novi predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki tokrat tudi prvič vodi zasedanje. Njegova ambicija je, da se pogajanja intenzivirajo in da se dogovor doseže čim prej, bo pa to zahtevno delo, je še komentiral Šarec.