Aktivisti so pred vrhom EU-ja opozorili na izredne podnebne razmere. Foto: Reuters
Aktivisti so pred vrhom EU-ja opozorili na izredne podnebne razmere. Foto: Reuters

Marjan Šarec ni želel ugibati glede možnosti dogovora o cilju ogljične nevtralnosti do leta 2050, ki ga bodo poskušali doseči voditelji članic Unije. "Dobro bi bilo, če bi se uskladili glede agende 2050 glede podnebnih sprememb," je dejal.

Prihodnji evropski proračun predvideva konkretno znižanje kohezijskih sredstev za Slovenijo

Slovenija po njegovih besedah zagovarja cilj ogljične nevtralnosti do leta 2050. O problematiki Teša 6 pa je dejal, da so zaradi tega tudi začeli razpravo o jedrski energiji in morebitni gradnji drugega bloka nuklearke, saj da je to za Slovenijo edina vzdržna rešitev, poleg obnovljivih virov.

Brez zaprtja Teša 6, ki proizvede 25 odstotkov električne energije, ne bo mogoče doseči ogljične nevtralnosti, je dejal Šarec. Izkoristiti je treba vse obnovljive vire, ki so na voljo, in jedrsko energijo, s čimer bi dosegli energetsko neodvisnost Slovenije. Obenem pa si je treba prizadevati za zmanjševanje porabe energije, to je bistveno, je pojasnil.

Kako prepričati Poljsko, Madžarsko, Češko?

Na vprašanje, ali meni, da jim bo uspelo prepričati Poljsko, Madžarsko in Češko, ki so do zdaj nasprotovale cilju podnebne nevtralnosti do leta 2050, je premier odgovoril, da ne more vedeti, kaj se bo dogajalo med razpravo. "Smo pa za to, da se ne pogojuje sprejetje proračuna s tovrstnimi vprašanji," je dodal.

Podnebna konferenca v Madridu

Podnebna konferenca v Madridu bi se lahko zavlekla. Uradno naj bi se končala v petek popoldne, a nekateri delegati pravijo, da bi se lahko podaljšala pozno v noč ali še dlje. S tem bi se nadaljevala praksa, že vidna na številnih predhodnih podnebnih konferencah. Glavni namen konference je dokončno oblikovanje knjige pravil za začetek izvajanja pariškega podnebnega sporazuma, a je uspeh pogajanj za zdaj še pod vprašajem.

Voditelji bodo v Bruslju poskušali zagotoviti enotnost glede cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050, ki so mu do zdaj nasprotovale Poljska, Madžarska in Češka z argumenti, da je zanje prehod v brezogljično družbo predrag. Unija jih med drugim poskuša prepričati z mehanizmom za pravičen prehod, s katerim naj bi v letih 2021–2027 spodbudili za 100 milijard evrov zelenih naložb.

O možnostih, da bi iz tega sklada črpala tudi Slovenija, je Šarec dejal, da je treba tudi v Sloveniji zapreti nekaj rudnikov in da je torej težava podobna, a veliko manjša kot na Poljskem, kjer je veliko premogovnikov. "Pa vendarle, zapiranje Teša 6 bo stalo veliko denarja," je še dodal.

Vzhodne članice za jedrsko energijo

Poljska, Madžarska in Češka, ki so najbolj odvisne od fosilnih virov energije, vztrajajo, da revni ne smejo plačevati bremena boja proti podnebnim spremembam, saj ta zahteva veliko finančnih sredstev, ki jih revne države ne zmorejo. V zameno za potrditev dogovora zato zahtevajo več denarne pomoči za prehod na ogljično nevtralnost.

"Ne smemo dovoliti, da bodo birokrati v Bruslju revne prebivalce in države prisilili, da bodo plačevali stroške boja proti podnebnim spremembam," je pred prihodom na vrh dejal madžarski premier Viktor Orban in napovedal, da bodo v pogajanjih o podnebnih ciljih zahtevali jasna finančna zagotovila.

Češka še vedno polovico energije dobi iz premoga, ki ga hoče povsem opustiti v prihodnjih 20 letih in ga velik del nadomestiti z jedrsko energijo. Foto: EPA
Češka še vedno polovico energije dobi iz premoga, ki ga hoče povsem opustiti v prihodnjih 20 letih in ga velik del nadomestiti z jedrsko energijo. Foto: EPA

Madžarska bo po besedah Orbana od EU-ja zahtevala zagotovila, da dogovor o podnebnih ciljih ne bo vodil v zvišanje cen energije in hrane ter da bodo stroške krili največji onesnaževalci.

Madžarski premier pričakuje tudi, da bodo voditelji v Bruslju dokončno opustili pomisleke glede jedrske energije, saj brez nje ne more biti ogljično nevtralne Evrope.

Češki premier Andrej Babiš je pred odhodom v Bruselj dejal, da nihče ne bo ustavil Češke pri gradnji jedrskih elektrarn. "Elektriko potrebujemo za ljudi, podjetja in ogrevanje," je bil jasen.

Francoski predsednik Emanuel Macron meni, da bodo morale članice, ki so odvisne od premoga, med svoje energetske vire v prihodnosti vključiti prav jedrsko energijo.

Na vrhu EU-ja se krešejo stališča o podnebnih ciljih
Zeleni dogovor - kot evropski pristanek na Luni

Aktivisti stavbo, kjer zasedajo voditelji, odeli v barve ognja

Aktivisti iz sedmih evropskih držav so pred vrhom v Bruslju opozorili na izredne podnebne razmere. Na stavbo Evropa, kjer zasedajo voditelji članic Unije, so razobesili transparent v ognjenih barvah z napisom Izredne podnebne razmere.

"Svet gori in naše vlade to dopuščajo. Zaveza k podnebni nevtralnosti do leta 2050 ni dovolj. Predsednikov in premierjev, ki so danes v Bruslju, takrat ne bo več," opozarjajo v Greenpeaceu.

Belgijska policija je zaradi podnebnih aktivistov izpraznila stavbo Evropa, ki pa je zdaj že normalno dostopna. Bruseljski gasilci so splezali na stavbo in nekaj aktivistov tudi pridržali. Aktivisti so se do stavbe pretihotapili z lažnimi prepustnicami. Na podoben način so podnebni aktivisti varnostnike pretentali leta 2009 pred mednarodnim podnebnim vrhom v Københavnu.

Šarec pozval k zaprtju Teša 6