Foto: Radio SI

V njem sodelujejo različni vrtci, osnovne, srednje šole in univerze po vsej Sloveniji. Skupaj se trudijo, da bi ugotovili, pojasnili in vzpostavili dejavnike, ki podpirajo učno okolje, ki je odprto k učenju drugih jezikov.

Danes ni več dovolj, da znamo samo svoj materni jeziki, saj je svet vedno bolj povezan in zato je komuniciranje v različnih jezikih nujno. Projekt Jeziki štejejo skuša ugotoviti, kako najbolje ustvariti okolje, v katerem bo učenje različnih jezikov bolj dostopno, prijetno in enostavno. Pri tem skušajo zbrati tudi čim več učnega materiala, ki bo na voljo učiteljem jezikov in njihovim učencem. Vodja projekta, dr. Karmen Pižorn, izredna profesorica angleščine v izobraževanju na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, je pojasnila, da je raznojezičnost prevod tujke multilingualizem in pomeni, da imajo: "Vsi jeziki svoj pomen. Spoštovati moramo vse jezike, vsi jeziki na svetu so dodana vrednost in ne breme."

Številne študije so že preiskovale, kakšno je okolje, ki bi podpiralo učenje različnih jezikov, a tako široke podpore, kot se izvaja pri tem projektu, na vsej izobraževalni vertikali v Sloveniji še ni bilo. "Ob 26. septembru vsako leto izvajamo obeležitve evropskega dneva jezikov in tudi posebne aktivnosti na vseh šolah, ki so potem dostopne na našem portalu. Tam najdejo vsebine tako učenci, učitelji kot raziskovalci."

Portal www.jeziki-stejejo.si se počasi polni z različnimi vsebinami, ki jih posredujejo vsi vključeni v projekt. Z njim želijo vzpostaviti novo knjižnico gradiv za razvijanje raznojezičnosti, od učnih priprav do priprav za daljše pedagoške procese, s katerimi bodo lahko razvijali raznojezične pristope tudi po koncu projekta. Svet gre v smer, ko si bo lahko vsak človek v vsakem trenutku pomagal z vsemi jeziki, zato so taka gradiva dragocena, poudarja Pižornova:

"To tudi pomeni, da moramo biti strpni. Zato moramo tudi učencem priseljencem dati možnost, da si pomagajo z učnim gradivom v svojem jeziku in našim učencem, ki se učijo tujih jezikov, tudi pri pouku v slovenščini dati možnost, da si pomagajo s tujimi jeziki. Jeziki v naših možganih niso ločeni in vedno, ko govorimo en jezik, so ostali v pripravljenosti. Zato je prav, da vse te možnosti tudi izkoristimo." Ko posegamo po virih v različnih jezikih, krepimo tudi strpnost in razumevanje. Poudarjajo, da je pomembno tudi učenje manj pogostih jezikov, kot sta recimo antična jezika ‒ latinščina in grščina, imajo pa tudi posebno skupino, ki se ukvarja z romščino. "Ni več učenca, ki je popolnoma enojezičen, vsi znamo več jezikov in s tem si lahko precej pomagamo," še dodaja sogovornica. Odzivi vseh sodelujočih partnerjev v projektu so večinoma zelo pozitivni, žal pa se najdejo tudi drugačni. Ob evropskem dnevu jezikov je nekdo protestiral, da je bilo na plakatu med različnimi jeziki besedilo v slovenščini zapisano šele na tretjem mestu. A prav s krepitvijo pomembnosti uporabe različnih jezikov bo tudi sobivanje v Evropi različnih narodov in kultur lažje.