Jutarnji list poroča, da je že julija lani na Hrvaškem uspela prva tožba hrvaških varčevalcev proti Ljubljanski in Novi Ljubljanski banki. Kot piše časopis, znesek 254,76 evra z obrestmi in 15.781 kun sodnih stroškov ni velik, tudi sodba še ni pravnomočna, a bi lahko odločitev sodišča odprla novo stran v hrvaški pravni praksi, potem ko sodišča hrvaških tožb proti Ljubljanski banki ali Novi Ljubljanski banki sploh niso hotela sprejeti v postopek.

"Slovencem sem vedno govoril, naj ne pustijo, da začnejo naša sodišča na temelju sodbe vrhovnega sodišča presojati proti Ljubljanski banki, saj bo to vključevalo tudi obresti, sodba pa bo začela veljati takoj. Bolje bi bilo, da najdemo skupno rešitev in tako preprečimo val tožb," je za Jutarnji list povedal finančni strokovnjak in hrvaški pogajalec za vprašanje Ljubljanske banke Zdravko Rogić.

Prva tožba, ki je uspela
Tožbe proti slovenskim bankam dolga leta niso bile sprejemljive zaradi tehnikalij. Gre namreč za tožbe o prenesenem varčevanju, ko so hrvaški varčevalci svoje prihranke prenesli na hrvaške banke, te pa so jim nato izplačali iz hrvaškega proračuna.

Kot poroča Jutarnji list, je hrvaško ministrstvo za finance leta 1995 in 2001 pooblastilo Privredno in Zagrebško banko, da "v imenu države" tožita Ljubljansko banko, doslej pa je bilo vloženih 30 tožb. Sodišča so do zdaj menila, da pooblastilo ministrstva za finance ni dovolj in da bi morala pooblastila bankam dati vlada. Leta 2009 je vrhovno sodišče presodilo, da so se prvostopenjska sodišča zmotila, da so pooblastila veljavna in da imajo banke legitimno pravico zastopati hrvaško državo. To je vse tožbe vrnilo na začetek.

V začetku lanskega leta je ena izmed sodnic kljub odločitvi vrhovnega sodišča zaprosila, da bi vlada še enkrat potrdila, da stoji za pravnomočnostjo, kar je vlada na zaprti seji nato tudi naredila. V javnost je takrat prišla samo novica, da so problem rešili, ne pa tudi, kakšen je ta dogovor. Slovenija je ob tem takoj protestirala, tako da je hrvaška vlada svoje sklepe umaknila in tožbo ovrgla. Julija lani pa je sodnica okrajnega sodišča v Zagrebu odločila drugače. Privredna banka Zagreb je od Ljubljanske in Nove Ljubljanske banke zahtevala povrnitev dolga, pravnomočnost sodbe pa je ostala v središču spora.

Nesporazum o bistvu spornega vprašanja
Kot še piše Jutarnji list, so slovenske banke trdile, da gre za terjatve Hrvaške in da jih tako ne more tožiti Privredna banka, ki do Ljubljanske banke ni imela nobenih terjatev. Sodnica je trdila, da pooblastilo ni le zadostno, ampak je ob tem tudi pojasnila, da država na banke ni prenesla svojega dolga, ampak samo dolžnost, da se dolg poplača. Dejala je, da je dokument pravzaprav dogovor o nasledstvu in da iz njega izhaja, da je banka dolžna dolg poplačati za državo, ne pa v njenem imenu.

Ljubljanska banka in Nova Ljubljanska banka sta prepričani, da bi morala dolg vrniti Narodna banka Jugoslavije oz. da bi morali dolg poplačati v sklopu nasledstva. Sodnica pa je odločila, da mora dolg vrniti Nova Ljubljanska banka kot naslednica Ljubljanske banke.

"Lastnina pravnega subjekta se ne more deliti na način, da se delijo lastninske pravice, ne pa tudi obveznosti, saj bi taka situacija privedla do pravne negotovosti. Prenos pravic brez prenosa dolžnosti je v nasprotju z osnovnimi pravnimi načeli, načeli morale in politiko Republike Hrvaške," je zapisano v sodbi. Tako naj bi bila Nova Ljubljanska banka "solidarnostno odgovorna za izplačilo dolga tožnika".

Hrvaška noče sprejeti slovenske zahteve
Kot še piše Jutarnji list, slovenska vlada še vedno vztraja, da Hrvaška umakne tožbe proti Ljubljanski banki, šele takrat bo ratificirala hrvaško pristopno pogodbo z Evropsko unijo. Hrvaška vztraja, da bo tožbe umaknila šele takrat, ko bodo našli rešitev za poplačilo dolga Ljubljanske banke.

Rogić je ob tem za Jutarnji list povedal, da bi ugoditev slovenski zahtevi, da se tožbe umaknejo pred dogovorom, pomenila, da bi "Hrvaška teh 278,8 milijona evrov Sloveniji podarila", saj bi tožbe zastarale in jih Hrvaška ne bi mogla več obnoviti. "Za Hrvaško je izjemno pomembno, da se postopek ne prekine, saj bi v nasprotnem primeru dolg lahko poplačali le z dobrovoljno privoljitvijo Slovenije, kar pa se ne bo zgodilo," je še povedal Rogić.

Erjavec in Pusićeva o spornem vprašanju prihodnji teden
Kot smo že pisali, se bosta prihodnji teden ob robu sestanka zunanjih ministrov Evropske unije srečala zunanja ministra Slovenije in Hrvaške Karl Erjavec in Vesna Pusić ter skušala najti novo pot pri reševanju spora. Slovenski minister Erjavec ob tem zatrjuje, da lahko s kolegico Pušić rešitev za vprašanje dolga Ljubljanske banke najdeta že februarja. "Mislim, da lahko rešitev najdeva že februarja, tako da bi lahko že na februarski seji državnega zbora ratificirali pristopno pogodbo. Pri tem pa računam, da v vladi ne bo kakšnih težav, če najdemo na ekspertni ravni nekakšen konsenz, kako rešiti to vprašanje," je dejal Erjavec.

Hrvaška pripravljena umakniti tožbe
Pusićeva je v odzivu na poročanje Jutarnjega lista dejala, da gre zgolj za enega izmed primerov, ki potekajo na hrvaških sodiščih. Znova je izrazila pripravljenost na umik hrvaških tožb.

"Večkrat smo povedali, kar zatrjujem tudi danes, da je hrvaška stran pripravljena umakniti pooblastila bankam za omenjene postopke na sodiščih, če se nam bo uspelo s slovensko stranjo dogovoriti za alternativni način reševanja vprašanja," je povedala Pusićeva, ki se v čilski prestolnici Santiago de Chile udeležuje sedmega vrhunskega srečanja držav EU-ja in Latinske Amerike.

Glede srečanja z Erjavcem je napovedala, da bosta razpravljala o različnih možnostih za rešitev spora. "Mislim, da smo zelo blizu rešitvi in da obstaja razumevanja z obeh strani tudi glede resnosti situacije. Upam, da bomo to uspešno rešili," je še dodala vodja hrvaške diplomacije v izjavi, ki so jo posredovali iz njenega urada za odnose z javnostmi.