Rupel, tudi predsedujoči Svetu EU-ja za splošne in zunanje zadeve, je pojasnil, da sestava posebne skupine še ni določena, predvidoma pa naj bi bili v njej predstavniki zdajšnje in prihodnje predsedujoče EU-ju ter predstavniki Evropske komisije in Sveta EU.

Glavni nalogi skupine bosta spodbujanje napredovanja Srbije v smeri EU-ja in pomoč pri izpolnjevanju pogojev.

Jeremić pobudo pozdravil
Pobudo o ustanovitvi skupine je srbski zunanji minister Vuk Jeremić pozdravil, saj jo je ocenil kot "dobro stvar". "Za Srbijo je dobro vse, kar pospešuje in lajša njeno pot v EU oziroma omogoča, da Srbija hitreje premaguje ovire na poti v EU," je dejal. Poleg tega je dejal, da je Srbija pripravljena na podpis sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju. Pričakuje, da se bo to zgodilo 28. januarja.

Rupel je prej na srečanju na Brdu pri Kranju dejal, da Slovenija podpira podpis sporazuma o stabilizaciji in sodelovanju med EU-jem in Srbijo, ki bi moral biti podpisan čim prej. Dodal pa je, da bo moral nekatere svoje kolege o tem še prepričati.

Rehn: Brez sodelovanja s Haagom ne bo nič
Na Ruplove besede se je že odzval evropski komisar za širitev Olli Rehn, ki je dejal, da mora Srbija nujno izpolniti zahteve sodišča v Haagu o izročitvi vojnih zločincev Ratka Mladića in Radovana Karadžića, preden bo lahko podpisala sporazum o stabilizaciji in pridruževanju.

Rehn je na Brdu, kjer se udeležuje srečanja Evropske komisije s slovenskim predsedstvom Uniji, povedal še, da se bo kmalu srečal z novim generalnim haaških tožilcem Sergeem Brammertzem. "Nujno je, da vsi v Srbiji spoznajo, da pogoj sodelovanja ostaja in da pred izpolnitvijo tega pogoja ne bo podpisa sporazuma," je še dodal Rehn, ki pa je zavrnil namige, da EU odločitev glede podpisa s Srbijo prelaga na Haag.

Podpis sporazuma je bil namreč zadržan, ker Srbija Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu ni izročila generala Ratka Mladića, obtoženega vojnih zločinov med vojno v BiH-u.

Nizozemska nasprotuje podpisu
Podpis Sporazuma o stabilizaciji in pridružitvi mora odobriti vseh 27 članic EU-ja, Rupel pa je priznal, da nekatere članice ne delijo njegovega mnenja o podpisu sporazuma. Nizozemska je že napovedala, da bo v sporazum privolila šele, ko bo Mladić pred sodiščem.

Znotraj EU-ja kljub temu narašča prepričanje, da bi morali sprejeti ključne korake v približevanju Srbije in tako pomagati proevropskemu reformističnemu predsedniku Borisu Tadiću, ki se bo na januarskih predsedniških volitvah potegoval za nov predsedniški mandat.

Rupel se bo srečal z Brammertzem
Da naj z Beogradom ne podpiše omenjenega sporazuma, je EU opozarjala zdaj že nekdanja glavna haaška tožilka Carla Del Ponte. Evropska unija bi s podpisom sporazuma, preden bi Srbija izročila Mladića, izgubila svoje najmočnejše orožje, je prepričana Del Pontejeva.

Rupel je povedal, da bo o tem, ali Beograd zadovoljivo sodeluje, odločal EU in napovedal srečanje z naslednikom Del Pontejeve, Belgijcem Sergeem Brammertzem.

Srbsko stališče ni "lažna dilema"
Svetovalec srbskega premiera Vojislava Koštunice, Srđan Đurić, pa se je kritično odzval na besede zunanjega ministra Rupla, ki je dejal, da je stališče Koštunice, da mora EU izbirati med nadaljevanjem srbskega približevanja uniji in podporo neodvisnemu Kosovu, lažna dilema. "Bilo bi dobro, če si Rupel ne bi jemal takšne svobode, da odloča v imenu Srbije," je dodal.

T. V./A. P.