Voditelji članic EU-ja so začeli prva resna pogajanja o evropskem proračunu za obdobje 2021–2027, ki bodo po napovedih zelo zahtevna. Sodeč po izjavah voditeljev ob prihodu, dogovor v prvem poskusu ni verjeten. Neto plačnice, ki želijo čim manjši proračun, in neto prejemnice, ki želijo čim več kohezijskih sredstev, vztrajajo na nasprotnih bregovih.

Slovenija s kompromisnim predlogom, ki ga je pripravil predsednik Evropskega sveta Charles Michel in je podlaga za razpravo voditeljev na februarskem izrednem zasedanju, ne more biti zadovoljna, je poudaril Marjan Šarec ob prihodu na vrh. Po tem predlogu bi bilo zmanjšanje kohezijskih sredstev za Slovenijo v primerjavi s sedanjim večletnim proračunom približno 24-odstotno, kar je še vedno drastičen padec, doseči je treba čim manjše zmanjšanje, je povedal.

Po Šarčevih besedah je jasno, da se bodo kohezijska sredstva zmanjšala, tako kot so se v prejšnjih pogajanjih o večletnem proračunu, ko je bil najprej predviden 45-odstoten padec, potem pa je bil dosežen 30-odstotni. Tokrat so odstotki nekoliko manjši, a vendarle se s tem predlogom ne moremo strinjati, je dejal premier. Ob tem je poudaril, da je komisija tokrat javno objavila podatke o nacionalnih kohezijskih ovojnicah, tako da so rezi v posameznih članicah znani.

Michelov predlog poslabšal položaj Slovenije

Za Slovenijo je bil predlog komisije zelo ugoden, saj je izgubila devet odstotkov kohezijskih sredstev glede na sedanji večletni proračun, torej v primerjavi s preostalimi kohezijskimi državami malo. Po Michelovem predlogu, ki za razliko od komisijinega upošteva najnovejše statistično obdobje, v katerem se je povečala razvitost Slovenije, pa je torej padec kohezijskih sredstev za Slovenijo približno 24-odstoten.

S tem 24-odstotnim padcem je Slovenija po Šarčevih besedah sicer približno pri takšnem odstotku kot njej podobne države, vendar to ne pomeni, da je v enakem položaju, saj je razlika glede na predlog komisije v slovenskem primeru večja. "Zato pravim, da bodo pogajanja zelo trda in zelo zahtevna," je poudaril premier, ki ni želel govoriti o konkretnih slovenskih ciljih, češ da ni dobro, da pred začetkom pogajanj govori o tem. Trudili se bodo doseči čim več, je zatrdil.

Premier, ki opravlja tekoče posle, ni želel ugibati o tem, kako dolga bodo pogajanja. Na vprašanje, koliko srajc je prinesel na vrh, je odgovoril: "Ravno prav." Je pa dejal, da bo dogovor morda mogoče sprejeti marca. "Ne verjamem, da se bo to zgodilo že zdaj. Težko," je sklenil.

Vsesplošno nezadovoljstvo voditeljev

Čeprav je Slovenija med najbolj nezadovoljnimi članicami, predlog Charlesa Michela tudi drugih voditeljev ni prepričal. Nemška kanclerka Angela Merkel je jasno povedala, da Nemčija ni zadovoljna s trenutnim položajem in da bo še treba premostiti znatna razhajanja. Poudarila je, da še ni pravega ravnotežja znotraj skupine neto plačnic, v kateri je sicer tudi Francija.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je poudaril, da je Michelov predlog treba izboljšati in "da še nismo tam". Skladno s tradicionalnimi francoskimi stališči poudarja, da je treba ustrezno podpreti skupno kmetijsko politiko, saj da ni Evrope brez kmetov, ki jo hranijo, ter izraža odločno nasprotovanje rabatom za nekatere neto plačnice.

Da gre Michelov predlog v napačno smer in da so stališča članic še vedno precej narazen, je dodala tudi finska premierka Sanna Marin, ki želi zmernejši obseg proračuna, več sredstev za razvoj podeželja in močnejše pogojevanje denarja s spoštovanjem vladavine prava ter nasprotuje rabatom.

Tri ključna razhajanja

V proračunskih pogajanjih se vselej bije bitka med neto plačnicami, ki želijo čim manjši obseg proračuna, in neto prejemnicami, med katerimi je tudi Slovenija, ki nasprotujejo zmanjševanju kohezijskih sredstev. Poenostavljeno bi lahko članice razdelili na dva tabora: varčne neto plačnice in prijateljice kohezije. A tokrat so stališča bolj narazen kot kdaj koli prej. Pogajanja namreč otežuje tudi vpliv brexita, saj je Unijo zapustila ena največjih neto plačnic, zaradi česar bo po bruseljskih izračunih v prihodnjem sedemletnem obdobju zazijala približno 75-milijardna luknja.

Prva točka razhajanj je krovni obseg proračuna. Michelov kompromisni predlog predvideva proračun v vrednosti 1,074 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) ali 1095 milijard evrov. Varčna četverica – Avstrija, Švedska, Danska in Nizozemska – vztraja pri odstotku BND-ja. Blizu temu stališču sta Nemčija in Finska. Kohezijske države podpirajo predlog Evropske komisije, da naj bo vrednost proračuna 1,11 odstotka BND.

Druga ključna točka razhajanj je ravnotežje med sredstvi za tradicionalni politiki, kohezijo in skupno kmetijsko politiko, ki dobita približno 60 odstotkov denarja, ter sredstvi za nove izzive, kot so podnebne spremembe, migracije, digitalizacija ter varnostna in obrambna politika.

Tretje ključno vprašanje so proračunski popusti ali rabati za pet neto plačnic Nemčijo, Avstrijo, Nizozemsko, Dansko in Švedsko, ki so nastali z rabatom za Veliko Britanijo. Da je z brexitom treba napraviti konec rabatom, meni velika skupina držav s Francijo na čelu. Michelov predlog predvideva preglednejši sistem in postopno zmanjševanje rabatov, a brez podrobnosti glede zneskov.

Po prvem delu skupnega zasedanja o proračunu EU za obdobje 2021-2027, ki so ga v Bruslju neuradno poimenovali "terapevtska seja", na kateri je vsak izpostavil svoja stališča bo predsednik Evropskega sveta Charles Michel opravil še dvostranska srečanja z voditelji in se nato odločil, kako naprej.