Hahn je ob tem naštel pet pozitivnih točk novega predloga v primerjavi s finskim: zvišanje obsega proračuna, boljše ravnotežje med tradicionalnimi politikami in novimi izzivi, svež denar za sklad za pravičen zeleni prehod, boljša porazdelitev kohezijskih sredstev in novi lastni viri financiranja.

Kritiziral pa je globoke reze za digitalne prioritete, zunanje delovanje in administracijo, zaradi katerih je uresničitev zadanih prioritet po njegovem prepričanju skoraj nemogoča. "Vsi se moramo izkazati v evropski umetnosti kompromisa. Vse članice se morajo malce premakniti, da bo lahko vsakdo veliko pridobil," je ob tem pozval h kompromisu. "Če ni nihče resnično zadovoljen, to pomeni, da je kompromis dober," je še dejal.

Michelov predlog za Slovenijo ravno tako nesprejemljiv kot finski

Michelov predlog, ki je nastal na podlagi pogovorov z vsemi voditelji sedemindvajseterice, medtem po presoji Slovenije ni bistveno drugačen od decembrskega predloga takratnega finskega predsedstva EU-ja, ki ni zadovoljil nikogar. Predsednik Evropskega sveta je tako predlagal obseg proračuna za skoraj 1095 milijard evrov ali 1,074 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) Unije, kar je za 40 milijard evrov manj sredstev od prvotnega predloga Evropske komisije.

Kljub zahtevam 15 kohezijskih držav, tudi Slovenije, naj se obseg proračuna ohrani na ravni prvotnega predloga, se sredstva za kohezijo zmanjšujejo za 7,5 milijarde evrov, in sicer na način, ki nesorazmerno prizadene nekatere članice, so opozorili na zunanjem ministrstvu in dodali, da bo po slovenski oceni treba še veliko delati pri kompromisnem predlogu, saj ta za Slovenijo nikakor ni ustrezen.

Uporaba novejših statističnih podatkov Sloveniji prinaša manj kohezijskih sredstev

Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Matej Marn, ki je slovenska stališča v ponedeljek zastopal na prvem delovnem sestanku po predstavitvi kompromisnega predloga, je znova opozoril na vprašanje uporabe novejših statističnih podatkov, ki odločilno vplivajo na obseg kohezijskih sredstev za Slovenijo, in poudaril, da ne sme priti do obsežnih padcev kohezijskih sredstev tako na ravni držav kot regij.

Obenem pa Michelov predlog v primerjavi s predhodnim finskim celo znižuje obseg sredstev razvoja podeželja, zato se je Slovenija znova zavzela za povečanje sredstev na področju politike razvoja podeželja, ki so se v tokratnem predlogu znižala najbolj med vsemi programi EU-ja.

Precejšnja razhajanja med neto plačnicami in neto prejemnicami

Uvodna razprava je, kot so še zapisali na ministrstvu, pokazala, da še vedno obstaja precejšnje razhajanje med največjimi državami neto plačnicami v EU-proračun in državami prejemnicami kohezijskih sredstev. Razhajanja se nanašajo predvsem na obseg proračuna in na vprašanje, koliko sredstev naj se nameni za tradicionalne politike, torej za kohezijo in skupno kmetijsko politiko, ter koliko za nove izzive, kot so podnebne spremembe, migracije, digitalizacija in varnostna politika. Razhajanje ostajajo tudi glede vprašanja rabatov za največje neto plačnice. Marn je na primer danes izrazil nezadovoljstvo nad tem, da Michelov predlog še vedno ohranja možnost rabatov za nekatere članice.

Slovenija bo po navedbah ministrstva na četrtkovem izrednem vrhu vztrajala, da se najdejo ustrezne rešitve za vprašanja, povezana z obsegom kohezijske politike, obravnave zahodne kohezijske regije v Sloveniji in obsegom sredstev za razvoj podeželja.

Hrvaška državna sekretarka za evropske zadeve Andreja Metelko Zgombić je po zasedanju poudarola, da je bila razprava začetek zelo intenzivnega in pomembnega tedna – v četrtek se bo namreč začelo proračunsko zasedanje voditeljev članic Unije.