Najrevnejša država evroobmočja, ki jo vodi desnosredinska vlada nove premierke Ivete Radičove, je ovirala 750 milijard evrov vreden mehanizem za stabilnost evra, ki je postal ključno vprašanje kampanje pred junijskimi parlamentarnimi volitvami.

Vlada je zdaj popustila pod pritiskom evropskih partneric in uradno potrdila sodelovanje pri mehanizmu, ki ga je obljubila prejšnja vlada premierja Roberta Fica, a sprejela politično izjavo, ki vsebuje pogoje, pod katerimi je ta najnovejša članica območja evra pripravljena sodelovati v mehanizmu, namenjenemu krepitvi zaupanja v finančne trge po dolžniški krizi v Grčiji.

Slovaška zahteva večjo disciplino
Slovaška bo sprožitev mehanizma, če bo katera izmed držav zanj zaprosila, odobrila le, če bo v EU-ju predtem sledila bistvena okrepitev pakta o stabilnosti in rasti in če bo do takrat obstajal jasen sistem nadzora in sankcij za članice evroobmočja, ki kršijo pravila ter vodijo neodgovorno proračunsko politiko, je dejal slovaški finančni minister Ivan Mikloš.

Evropska centralna banka (ECB), Evropska komisija in Mednarodni denarni sklad (IMF), ki bodo proučili morebitno prošnjo katere izmed držav za sprožitev mehanizma, bodo morali hkrati predložiti jasne dokaze, da so države storile vse, da bi si na finančnih trgih pridobile zaupanje.

Slovaška pomoč Grčiji: 800 milijonov evrov
Če je vlada popustila pri mehanizmu stabilnosti evra, pa je bil njen "ne" pomoči Grčiji glasen in odločen. Slovaški delež dvostranskih posojil v okviru 110-milijardne pomoči članic evroobmočja in IMF-a naj bi znašal 800 milijonov evrov, kar je dvakrat več kot slovenski.

"Posojila Grčiji so rezultat neodgovornih vladnih politik, neodgovornega obnašanja v bančnem sektorju, hkrati pa Eurostata in nedelovanja drugih institucij," je dejala Radičova. Slovaška nasprotuje temu, da bodo morali največji del bremena reform in varčevalnih ukrepov, ki jih mora v zameno za posojila izvesti Grčija, nositi navadni državljani, ki težave niso povzročili.

Pomoč bi še lahko dobila podporo
Vlada je zato koalicijskim poslancem priporočila, da zakona o pomoči Grčiji ne podprejo. Slovaški zunanji minister Mikulaš Dzurinda je poudaril, da s tem ne želijo pritiskati na poslance, ki glasujejo po svoji vesti.

Medtem ko tri stranke vladajoče koalicije pomoči Grčiji nasprotujejo, pa jo krščanski demokrati nekdanjega evropskega komisarja Jana Figla podpirajo. Če bi zakon podprli še v levosredinski stranki Smer nekdanjega premierja Fica, bi tako lahko še vedno dobil zadostno podporo. Kako bodo glasovali poslanci stranke Smer, še ni znano.