Slovenija bo Grčiji pomagala s skoraj 400 milijoni evrov, od tega bo letos zanjo namenila 140 milijonov evrov. Foto: MMC RTV SLO
Slovenija bo Grčiji pomagala s skoraj 400 milijoni evrov, od tega bo letos zanjo namenila 140 milijonov evrov. Foto: MMC RTV SLO
NLB
NLB je za Slovenijo strateškega pomena, zato mora vlada v njem obdržati kontrolnui delež. Foto: MMC RTV SLO

Prispevek Slovenije v mehanizmu pomoči Grčiji (države z evrom ji bodo v treh letih posodile do 80 milijard evrov) znaša 387,8 milijona evrov, od tega je v letošnjem proračunu zagotovljenih skoraj 140 milijonov evrov. Grčija bo lahko posojilo črpala v več obrokih, vendar najdlje do 8. maja 2013, pri čemer bo spremenljiva obrestna mera za 300 do 400 bazičnih točk višja od trimesečne evropske medbančne obrestne mere (EURIBOR). Slovenija bo lahko poleg tega dobila tudi upravljavske stroške.

Prvi del posojil je bil Grčiji izplačan 18. maja, vendar brez prispevka Slovenije. Drugo nakazilo je predvideno za september, pri čemer bo Slovenija že sodelovala.

"Gre za reševanje evropske administracije"
Zahtevo za odložilni veto DS na zakon o posojilu Grčiji je sicer vložila skupina devetih svetnikov s prvopodpisanim Bogomirjem Vnučcem iz vrst SDS-a. Predlagatelji po njegovih besedah ne nasprotujejo pomoči Grčiji oz. evru, temveč "gre za to, da tega zneska naša država ne zmore". "Grčija je delovala razsipno, evropske institucije pa niso pravočasno zaznale problema", je prepričan Vnučec, po besedah katerega zakon rešuje evropsko administracijo.

Gaspari: Pomoč ni brezpogojna
Po besedah ministra za razvoj in evropske zadeve Mitje Gasparija pa je finančna pomoč Grčiji "pogojna in začasna". Države namreč lahko, če Grčija ne bo izvajala varčevalnih ukrepov, prekine kreditiranje. Gaspari je še opozoril, da imajo države v območju evra skupno valuto, zato je povezanost med njimi večja, hkrati pa so večje tudi posledice.

Delodajalci so vetu nasprotovali
Skupina delodajalcev v državnem svetu je predlogu veta zaradi vpetosti slovenskega gospodarstva v evropsko območje nasprotovala. Kot je opozoril vodja skupine in generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Borut Meh, je slovensko gospodarstvo močno izvozno orientirano, zato se Slovenija iz tega območja ne more kar tako izločiti.

Vodja interesne skupine delojemalcev in predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič pa je dejal, da težave Grčije izvirajo iz špekulativnega ravnanja finančnih institucij in "požrešnosti kapitala", ki je šel predaleč, k temu pa so močno pripomogli tudi politiki. Navsezadnje pa grški delavci po njegovih besedah od tega denarja ne bodo imeli nič.

NLB naj ostane "doma"
Državni svet je prav tako sprejel sklep, s katerim nasprotuje prodaji lastniških deležev v Novi Ljubljanski banki ali drugim oblikam sprememb lastniške strukture, ki bi vodile
do zmanjšanja upravljavskega vpliva Slovenije.

Državni svet meni, da bi morala vlada pri tem upoštevati, da je NLB najpomembnejša poslovna banka v Sloveniji, ki ima velik finančni in informacijski vpliv na velik del slovenskega gospodarstva. Državni svet tudi meni, da vlada poslovnih težav NLB ne bi smel reševati s hitro odprodajo banke, pri tem pa se zanašati na to, da bo novi lastnik težave rešil na za Slovenijo ugoden način. Vlada bi morala pred izvedbo dokapitalizacije ali odprodaje deležev po mnenju državnega sveta temeljito pregledati tudi poslovanje banke v preteklih letih.