Slovenija je v skladu s podnebnimi cilji v daljinskem ogrevanju v Ljubljani premog zamenjala s plinom in tako posledično dvignila tudi porabo plina. Foto: BoBo
Slovenija je v skladu s podnebnimi cilji v daljinskem ogrevanju v Ljubljani premog zamenjala s plinom in tako posledično dvignila tudi porabo plina. Foto: BoBo

Ministri članic za energetiko, med njimi slovenski minister Bojan Kumer, so se dogovorili o podaljšanju uredbe o zmanjšanju porabe plina, ki ga je pretekli teden predlagala Evropska komisija. Prvotna uredba je bila sprejeta avgusta lani in predvideva prostovoljno 15-odstotno zmanjšanje porabe zemeljskega plina med 1. avgustom 2022 in 31. marcem 2023.

V skladu z današnjim dogovorom bodo skušale med 1. aprilom letos in 31. marcem prihodnje leto porabo zmanjšati za 15 odstotkov glede na povprečno porabo plina v obdobju med 1. aprilom 2017 in 31. marcem 2022. Gre za prostovoljno zmanjšanje, uredba pa omogoča tudi uvedbo obveznega.

Dogovor ministrov Sloveniji omogoča izjemo, ker bo v skladu s podnebnimi cilji pri daljinskem ogrevanju v Ljubljani premog v veliki meri nadomestila s plinom.

"Dosežena izjema je za nas izrednega pomena," je ob robu zasedanja dejal minister Kumer, ki je podprl podaljšanje uredbe. Brez izjeme bi se namreč izničil ves prihranek plina med avgustom lani in marcem letos, ki je v Sloveniji znašal nekaj manj kot 14 odstotkov glede na petletno povprečje. Še več, poraba bi se glede na petletno povprečje povečala za približno 18 odstotkov, je pojasnil.

Zmanjšanje porabe plina je bil eden v vrsti lani sprejetih ukrepov na ravni EU-ja, namenjenih spopadanju z visokimi cenami energentov. V EU-ju se je poraba med avgustom lani in januarjem letos zmanjšala za 19,3 odstotka, so navedli v Svetu EU-ja.

Zdaj se Unija loteva bolj strukturne reforme delovanja trga elektrike, o kateri so danes ministri opravili prvo razpravo. Po Kumrovih besedah gre predlog v pravo smer.