Delodajalec lahko od zaposlenega zahteva, da na delovnem mestu odloži oblačilne verske simbole. Foto: Reuters
Delodajalec lahko od zaposlenega zahteva, da na delovnem mestu odloži oblačilne verske simbole. Foto: Reuters
Ženska z naglavno ruto
Gre za prvo odločitev sodišča EU-ja o nošenju muslimanskih naglavnih rut na delovnem mestu. Foto: EPA
Sodišče
Sodišče Evropske unije v Luxemburgu. Foto: EPA
ECJ: Podjetja lahko prepovedo naglavne rute

azsojalo je v dveh primerih, belgijskem in francoskem.
Kot navaja nemška tiskovna agencija DPA, bodo lahko delodajalci glede na razsodbo sodišča EU-ja (ECJ) poslej prepovedali naglavno ruto na delovnem mestu, a ob pogoju, da je nošenje vidnih svetovnonazorskih simbolov v podjetju prepovedano na splošno in da za to obstajajo dobro razlogi. Želja stranke, da ženska z naglavno ruto zanjo ne opravi določene storitve, pa za prepoved ni dovolj.
Kot je razvidno iz razsodbe sodišča, gre v prvem primeru za Samiro Achbite, ki je muslimanske veroizpovedi in jo je podjetje G4S 12. februarja 2003 zaposlilo kot receptorko. V času, ko jo je družba zaposlila, je pri njej veljalo nenapisano pravilo, da delavci na delovnem mestu ne smejo nositi vidnih znakov političnega, filozofskega ali verskega prepričanja. Podjetje je zaposleno 12. junija 2006 zaradi njene neomajne namere, da bo na delovnem mestu nosila muslimansko naglavno ruto, odpustilo. Achbitejeva je odpoved izpodbijala pri belgijskih sodiščih.

Sodišče EU-ja je v primeru Achbitijeve ugotovilo, da prepoved nošenja muslimanske naglavne rute, ki izhaja iz internega pravila zasebnega podjetja, s katerim je prepovedano nošenje vsakršnih vidnih političnih, filozofskih in verskih znakov na delovnem mestu, ne pomeni neposredne diskriminacije.

Hkrati je sodišče opozorilo, da bi lahko taka prepoved pomenila posredno diskriminacijo, če bi se dokazalo, da so zaradi navidezno nevtralne obveznosti, ki jo določa, v slabšem položaju osebe določene vere ali prepričanja. Kot še navaja sodišče, posredno diskriminacijo objektivno upravičuje legitimen cilj, kot je politika politične, filozofske in verske nevtralnosti, ki jo ima delodajalec do svojih strank.

Odpuščena zaradi želje stranke?
V drugem primeru gre za Asmo Bougnaoui, ki jo je podjetje Micropole 15. julija 2008 zaposlilo kot projektno inženirko na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Družba Micropole je po pritožbi stranke od delavke zahtevala, naj ne nosi več naglavne rute. Bougnaouijeva je temu nasprotovala, zaradi česar so jo odpustili. Odpoved delovnega razmerja je izpodbijala pri francoskih sodiščih.

Sodišče EU-ja je v primeru Bougnaouijeve ugotovilo, da zgolj zahteve stranke, naj ne nosi naglavne rute, ni mogoče šteti kot odločilni razlog za odpustitev. Francosko sodstvo mora glede na sodbo ECJ-ja ugotoviti, ali je bila Asma Bougnaoui odpuščena zaradi nespoštovanja internih pravil. Če je njena odpustitev temeljila na partikularni želji stranke, bi bile to "zelo omejene okoliščine", v katerih je verski simbol lahko objektivni razlog, da Asma Bougnaoui ne bi delala v podjetju.

Če je francosko podjetje Micropole zaposleno torej odpustilo zaradi želje določene stranke, ne pa zaradi splošnih internih pravil, je morda kršilo zakonodajo EU-ja, ki prepoveduje diskriminacijo na verski osnovi, poroča Reuters.

AI razočaran, EPP zadovoljen
Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International je izrazila razočaranje zaradi sodbe ECJ-ja. AI poudarja, da bo razsodba samo še povečala diskriminacijo. "Z razsodbo, da lahko podjetja prepovedo verske simbole na osnovi nevtralnosti, so odprli stranska vrata prav tovrstnemu prejudicu," so sporočili v organizaciji.

Vodja Evropske ljudske stranke (EPP), največje politične skupine v Evropskem parlamentu, Manfred Weber pa je ocenil, da gre za pomembno razsodbo Sodišča EU-ja, ki bo delodajalcem omogočila, da bodo prepovedali islamsko zakrivanje na delovnem mestu. "Evropske vrednote se morajo odražati v javnem življenju," je na Twitterju zapisal Weber.

Predsednica Evropskega združenja odvetnikov za delovno pravo Claire Toumieux je ocenila, da gre za zelo logično in uravnoteženo razsodbo. Dodala je, da razsodba dopušča fleksibilnejšo interpretacijo, ki se bo odražala v nacionalnih preferencah. "Zelo jasno stališče ne bi bilo dobro za Evropo in bi najverjetneje povzročilo še več nasprotovanja v EU-ju in evropski zakonodaji," je dejala po poročanju nemške tiskovne agencije DPA.

V Evropski mreži proti rasizmu (Enar) so ocenili ravno nasprotno. Menijo, da gre za zelo skrb vzbujajočo odločitev, ker muslimankam prepoveduje nošnjo naglavne rute na delovnem mestu.

Tiskovni predstavnik turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana Ibrahim Kalin pa je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP tvitnil, da bo razsodba sodišča samo še okrepila razpoloženje proti muslimanom in tujcem v Evropi.



ECJ: Podjetja lahko prepovedo naglavne rute