Kritiki turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu očitajo, da islamizira turško družbo. Nošenje rute je po mnenju zagovornikov sekularne turške države simbol religiozne konservativnosti. Foto: Reuters
Kritiki turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu očitajo, da islamizira turško družbo. Nošenje rute je po mnenju zagovornikov sekularne turške države simbol religiozne konservativnosti. Foto: Reuters

Spremembe je odredilo obrambno ministrstvo, veljati pa bodo začele šele po objavi v uradnem listu. Vojakinje bodo morale zgolj paziti, da se bo ruta barvno ujemala z uniformo in ne bo zakrivala obraza.

Postopna odprava prepovedi naglavnih rut v institucijah
Vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj (AKP), katere soustanovitelj je predsednik države Recep Tayyip Erdogan, si že dolgo prizadeva za odpravo omejitev glede nošenja naglavnih rut, ki veljajo v državi. Prepoved so leta 2010 odpravili na univerzitetnih kampusih, leta 2013 za uslužbenke javnih uradov. Nazadnje je vlada lansko poletje naglavno ruto dovolila nositi tudi policistkam, novembra pa še civilnim uslužbenkam vojske.

Kritiki Erdoganu očitajo spodjedanje sekularnih temeljev Turčije
Erdoganu kritiki očitajo, da spodjeda sekularne temelje sodobne Turčije, kakršne je postavil njen ustanovitelj Mustafa Kemal Atatürk, ko je leta 1923 ustanovil turško republiko. Vlada namigovanja zavrača, češ da zgolj omogoča svobodo veroizpovedi. Erdogan pa prepoved nošnje rut označuje za "neliberalen ostanek preteklosti".

Moč vojske načeta po poskusu državnega udara
Vojska je v Turčiji tradicionalno veljala za najmočnejšo utrdbo sekularne države in je bila vedno nenaklonjena vsemu, kar bi lahko označili kot islamizacijo državnih institucij. A njena politična moč je močno načeta po poskusu državnega udara julija lani, po katerem je država poostrila nadzor nad oboroženimi silami.