Ukrajinski predsednik Petro Porošenko (desno) je napovedal, da bosta ukrajinski in Evropski parlament pridružitveni sporazum v torek istočasno ratificirala, nato pa naj bi s 1. novembrom začel veljati. Foto: Reuters
Ukrajinski predsednik Petro Porošenko (desno) je napovedal, da bosta ukrajinski in Evropski parlament pridružitveni sporazum v torek istočasno ratificirala, nato pa naj bi s 1. novembrom začel veljati. Foto: Reuters

Nove sankcije EU-ja zoper Rusijo in napovedani povračilni ukrepi Rusije neposredno ne bodo veliko vplivali na Slovenijo. "Stopnjuje pa se negotovost zaradi posrednih učinkov na trg EU-ja," je dejal direktor Centra za mednarodno poslovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije Aleš Cantarutti. Negotovost se po Cantaruttijevih besedah povečuje tako zaradi učinkov na slovenske posredne izvoznike v Rusijo (prek končnih izdelkov drugih evropskih proizvajalcev) kot tudi na izvoznike v EU-ju, in sicer zaradi vpliva sankcij na trge določenih izdelkov in storitev v Uniji. Prav tako pa obstaja negotovost zaradi nevarnosti nadaljnjega zaostrovanja.

Embargo
Rusija je za ZDA drugi največji prehranski trg za Evropsko unijo, zato bo prepoved izvoza sadja, zelenjave, mlečnih in mesnih izdelkov prizadela obe strani. Foto: Reuters
Zaostritev sankcij proti Rusiji
Novi evropski ukrepi proti Rusiji
Nove sankcije proti Rusiji

Pridružitveni sporazum bo začel veljati 1. novembra. Porošenko je izrazil upanje, da mu bo med obiskom v Washingtonu prihodnji teden uspelo zagotoviti tudi poseben status Ukrajine pri Natu. Napovedi Porošenka so bile izrečene prav na dan, ko je začel veljati nov sveženj sankcij tako EU-ja kot ZDA proti Rusiji zaradi njene domnevne podpore proruskim upornikom na vzhodu Ukrajine.

Ukrajinski predsednik je načrtovano hkratno ratifikacijo pridružitvenega sporazuma z EU-jem v dveh parlamentih označil za zgodovinski trenutek, ki bo določil prihodnost njegove države.

Protiukrepi Rusije
Rusija je sicer zagrozila s sankcijami proti Ukrajini prav s 1. novembrom, če bo pridružitveni sporazum uveljavljen v nespremenjeni obliki. Ruski minister za razvoj Aleksej Uljukajev je pojasnil, da predstavlja sporazum nevarnost za nacionalno varnost Rusije, zaradi česar si bodo prizadevali za njegove spremembe.

Spomnimo. 48-letni Porošenko je bil na položaj izvoljen maja po februarskem odhodu predsednika Viktorja Janukoviča, ki ga je odnesla prav novembrska zavrnitev sporazuma z EU-jem, ki je bila posledica pritiska Moskve. Porošenko je na mednarodni konferenci v Kijevu priznal, da ima Ukrajina, odkar je Rusija marca zasedla Krim, nato pa je sledil še krvavi upor na vzhodu države, "pomembno težavo".

"Krim bo znova del Ukrajine"
Ob tem je poudaril, da se bo Krim sčasoma znova pridružil Ukrajini, saj bodo njegovi prebivalci spoznali koristi življenja v državi z zahodnimi vrednotami in svoboščinami. "Za Krim bomo zmagali na svoboden, demokratičen in gospodarski način ... To je edini način, na katerega lahko zmagamo - v boju za razum Krima," je dejal.

Porošenko je predstavil tudi upanje Ukrajine, da bo prišla pod okrilje Natovega varnostnega dežnika, še preden bo uresničila obnovljene ambicije za polnopravno članstvo v zavezništvu. Njegov obisk v Washingtonu, kjer se bo v četrtek srečal z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, bo vključeval pogovore o hitri sklenitvi novega dogovora o dodatni zaščiti pred rusko grožnjo.

"Upamo tudi, da bomo v zelo bližnji prihodnosti dobili poseben status kot nečlanica Nata," je povedal Porošenko, pri čemer ni pojasnil, kaj bi takšen status vključeval.

V veljavi okrepljene sankcije proti Rusiji
Sicer pa so z objavo v Uradnem listu EU-ja začele veljati nove sankcije Bruslja proti Rusiji. Poleg prepovedi izdaje posojil petim ruskim državnim bankam je EU tudi zamrznil premoženje 24 ruskim državljanom.

Prav tako so dodatne sankcije proti Rusije uvedle ZDA. Sankcije so razširile na največjo rusko banko Sberbank in proti energetskemu sektorju Rusije v povezavi z raziskovanjem in izkoriščanjem podvodnih energetskih virov na območju Arktike in iz skrilavcev v Rusiji. Gre za podjetja Gazprom, Gazpromfnet, Lukoil, Rosfnet in Surgutnefgas.

Putin kritiziral sankcije kot slabo učinkovite
Ruski predsednik Vladimir Putin je nove sankcije Zahoda proti Rusiji kritiziral kot slabo učinkovite. Ukrepi so po njegovih besedah "protiruski" in ne bodo prispevali k rešitvi konflikta v Ukrajini. Ruska vlada bo pripravila protisankcije, je še napovedal Putin.

"Že dolgo smo prepričani, da ima uvedba sankcij kot zunanjepolitičnega orodja le majhen učinek in tako rekoč nikoli ne prinese želenega rezultata," je med obiskom v Tadžikistanu dejal Putin. Kritičen je bil tudi do tega, da so tarče novih sankcij tudi predstavniki proruskih separatistov na vzhodu Ukrajine, ki sodelujejo v mirovnih pogajanjih. To po njegovem prepričanju škodi mirovnemu procesu.

Kot je dejal, se mu zdi, da Ukrajina sama nikogar ne zanima, temveč jo uporabljajo le kot orodje za destabilizacijo v mednarodnih odnosih. Putin je napovedal, da bo njegova vlada pripravila protisankcije, ki pa ne bodo smele škodovati interesom Moskve.

EU je danes uveljavil nove sankcije proti Rusiji
Sankcije EU-ja vključujejo prepoved zadolževanja ruskih energetskih in obrambnih podjetij na evropskih trgih, med katerimi je hčerinsko podjetje Gazproma, prepoved izdajanja posojil ruskim bankam ter razširitev kazenskega seznama s 24 osebami, med katerimi so tudi ukrajinski separatisti.

Članice bodo sicer do konca meseca opravile celovit pregled izvajanja mirovnega načrta in dogovora o premirju, na podlagi katerega se lahko odločijo tudi za spremembe, na primer za delno ali popolno razveljavitev sankcij, če bi ocenile, da Rusija ustrezno ukrepa za zagotovitev vzdržne politične rešitve za krizo v Ukrajini.

Več kot sto ljudi na "črnem seznamu"
Z novimi imeni je na kazenskem seznamu 119 posameznikov in 23 pravnih oseb. Poleg tega je EU razširil pravno podlago, tako da bo mogoče z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja v Unijo kaznovati posameznike ali pravne osebe, ki poslujejo s separatističnimi skupinami v Doneškem bazenu.

Sankcije vključujejo nadgradnjo obstoječih gospodarskih omejitev na finančnem, energetskem in obrambnem področju. Glavni novosti pri krepitvi gospodarskih sankcij sta, da državljani in podjetja EU-ja ne bodo več smeli izdajati posojil petim velikim ruskim bankam v državni lasti ter da bo prepovedano tudi zadolževanje treh velikih ruskih obrambnih podjetij in treh velikih naftnih podjetij na evropskih trgih.

Nove sankcije EU-ja zoper Rusijo in napovedani povračilni ukrepi Rusije neposredno ne bodo veliko vplivali na Slovenijo. "Stopnjuje pa se negotovost zaradi posrednih učinkov na trg EU-ja," je dejal direktor Centra za mednarodno poslovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije Aleš Cantarutti. Negotovost se po Cantaruttijevih besedah povečuje tako zaradi učinkov na slovenske posredne izvoznike v Rusijo (prek končnih izdelkov drugih evropskih proizvajalcev) kot tudi na izvoznike v EU-ju, in sicer zaradi vpliva sankcij na trge določenih izdelkov in storitev v Uniji. Prav tako pa obstaja negotovost zaradi nevarnosti nadaljnjega zaostrovanja.

Zaostritev sankcij proti Rusiji
Novi evropski ukrepi proti Rusiji
Nove sankcije proti Rusiji