Izstopanje Združenega kraljestva iz Evropske unije je bilo prava saga. Foto: AP
Izstopanje Združenega kraljestva iz Evropske unije je bilo prava saga. Foto: AP

Ob začetku razprave je poslance nagovorila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in jih pozvala, naj dogovor – kljub določenim pomislekom glede uveljavitve nekaterih njegovih delov – podprejo in tako omogočijo, "da se premaknemo naprej". Sporazum ščiti pravice evropskih državljanov in enoten trg EU-ja ter zagotavlja ohranjanje visokih standardov na področju varovanja okolja, socialne varnosti in davčne preglednosti, je poudarila.

Kot je dodala, se zaveda, da nekateri poslanci niso naklonjeni ratifikaciji prostotrgovinskega sporazuma, dokler britanska stran nekaterih njegovih določil ne spoštuje. "Strinjam se z vami," jim je zatrdila in priznala, da "je sporazum na papirju le tako dober, kot je dobro njegovo uresničevanje v praksi". Obenem je spomnila, da sporazum predvideva tudi določene povračilne ukrepe za primer kršitev sporazuma, ki jih EU sicer ne želi uporabiti, a jih bo, če bo to potrebno.

Sporazum o prihodnjih odnosih po brexitu, ki sta ga EU in Združeno kraljestvo sklenila na božični večer, je začel januarja začasno veljati, ker do izteka prehodnega obdobja s koncem preteklega leta ni bilo dovolj časa za ratifikacijo v EU-ju.

Parlament sporazuma ne more spreminjati

Za ratifikacijo na ravni EU-ja je ključna potrditev v Evropskem parlamentu, ki mora soglašati s sporazumom, da se ta lahko uveljavi. Lahko ga le sprejme ali zavrne, spreminjati pa ga ne more. Za potrditev je potrebna navadna večina evropskih poslancev. Zadnji korak na strani EU-ja bo nato še njegova končna potrditev pri državah članicah v okviru Sveta EU-ja, ki mora biti soglasna.

Začasna uporaba sporazuma je bila sprva predvidena le do konca februarja, a so rok za ratifikacijo podaljšali do 30. aprila. Zapletlo se je predvsem zaradi težav pri izvajanju prvega sporazuma med stranema, sporazuma o izstopu Združenega kraljestva iz Unije, ki je začel veljati februarja lani. London namreč krši protokol o Severni Irski.

To jezi številne evropske poslance, ki so zato tudi pripravili predlog resolucije, o kateri bodo prav tako glasovali nocoj in v kateri poudarjajo, da je treba tako sporazum o izstopu Otoka iz EU-ja kot sporazum o sodelovanju po brexitu v celoti izpolnjevati, v nasprotnem primeru pa od Evropske komisije pričakujejo uporabo vseh razpoložljivih pravnih instrumentov.

Največ težav je bilo z ureditvijo meje in postopkov na irskem otoku. Foto: AP
Največ težav je bilo z ureditvijo meje in postopkov na irskem otoku. Foto: AP

Jabolko spora še naprej protokol o Severni Irski

To je bila tudi rdeča nit današnje razprave na plenarnem zasedanju parlamenta v Bruslju. Vodja skupine Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber je britanskemu premierju Borisu Johnsonu na primer "danes, ko končno končujemo to ločitveno sago", jasno sporočil, da je obvezan spoštovati zaveze iz sporazuma o izstopu, še posebej protokol o Severni Irski. "Varovanje miru in stabilnosti na irskem otoku bo vedno prioriteta EU-ja. Ne igrajte se z ognjem!"

Tudi Malik Azmani je v imenu liberalne skupine Renew izpostavil podobno: "Pet let po referendumu o brexitu vidimo, da izstop ni bil tako preprost, kot so obljubljali nekateri zagovorniki brexita, ampak je povzročil resno kolateralno škodo. Skupina Renew še ni prepričana, da je britanska vlada resnično pripravljena spoštovati svoje zaveze. Ta sporazum ni bianco ček, zaupanje je treba zgraditi na novo."

Sporočilo predsednice skupine socialistov in demokratov (S & D) Iratxe Garcie Perez je bilo podobno: brexit je zgodovinska napaka, a sporazum, o katerem bodo odločali danes, omejuje njegove negativne posledice, varuje pravice delavcev, potrošnikov, okolja in podjetij. Zato bodo ratifikacijo podprli, a obenem ostali "izjemno pazljivi" in bodo uporabili vsa razpoložljiva sredstva, da zagotovijo ustrezno uresničevanje in spoštovanje sklenjenih sporazumov.

Tudi Tanja Fajon (S&D/SD) je brexit označila kot "zgodovinsko napako", a dodala, da "odločitev Britancev spoštujemo". Posebej je sicer kritizirala odločitev Londona, da za državljane petih držav članic EU, med katerimi je Slovenija, zahteva dražji delovni vizum, kot za ostalih 22.

"To je diskriminatorno. To je ukrep, ki ne prispeva k dobrim medsebojnim odnosom in ga močno obsojam. Pozivam, da London odločitev spremeni, podporo pa pričakujemo tako od komisije kot od ostalih držav," je dejala in kolege poslance pozvala, naj podprejo dopolnilo številka 21 k resoluciji.

V živo