Služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je v prvih treh mesecih leta 2019 izdala 14 odločitev o podpori za programe, projekte in javne razpise, to je za skupaj 33 milijonov evrov. Med njimi so projekt odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Meže in projekt protipoplavne ureditve porečja Selške Sore, projekt Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku - Vrh Julijcev in javni razpis za sofinanciranje nakupa in postavitve naprav za proizvodnjo električne energije z izrabo sončne energije za obdobje 2019–2022. Foto: Reuters

Uspešnost črpanja evropskih sredstev je večkrat tudi predmet političnega obračunavanja in še posebej v predvolilni kampanji pred evropskimi volitvami je bila vlada deležna številnih očitkov iz opozicijskih vrst, da je precej neuspešna pri pridobivanju evropskih sredstev, saj naj bi v sedemletnem finančnem obdobju 2014–2020 porabila samo 20 odstotkov denarja, ki ga je Sloveniji namenila Evropska unija.

Toda v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki je prejšnji teden predstavila vladi poročilo o izvajanju evropske kohezijske politike v obdobju 2014‒2020, so precej optimistični, da bo Sloveniji uspelo počrpati nekaj več kot tri milijarde evrov sredstev, ki so jih Sloveniji namenili iz evropske blagajne.

"Trenutno stanje kaže, da nam je iz evropske malhe uspelo počrpati 24 odstotkov, ki so na voljo v tem programskem obdobju. Drug pomemben podatek je, da smo dodelili že 77 odstotkov sredstev, upravičenci pa imajo podpisane pogodbe za skoraj 2 milijardi evrov, kar pomeni, da poteka za dve milijardi različnih projektov. V informacijskemu sistemu eMA imamo živih več kot 4000 projektov . To je po mojem veliko zagotovilo, da bomo do leta 2023 počrpali vsa sredstva," je za MMC povedal direktor urada za kohezijsko politiko Bojan Suvorov.

Čeprav se bo prihodnje leto izteklo finančno obdobje 2014‒2020, ima Slovenija še tri leta časa, da počrpa vsa predvidena sredstva. "To je pravilo, ki ga pozna evropska kohezijska politika, kar pomeni, da lahko še tri leta po koncu tekočega programskega obdobja izpelješ projekte do cilja, ker bi se drugače lahko zgodilo, da ne bi izčrpali vseh sredstev," poudarja Suvorov, ki tudi predvideva, da bo preostala približno milijarda evropskih sredstev podeljena v celoti že letos ali pa vsaj prihodnje leto. Za izvedbo teh projektov pa bodo na voljo tri leta.

Manj evropskega denarja v prihodnjem desetletju

Pri porabi evropskih sredstev pa se bo morala Slovenija bolj potruditi v naslednjem finančnem obdobju 2021‒2027, saj se bo to obdobje skrajšalo na dve dodatni leti za izvedbo projektov. To pomeni, da bomo morali v naslednjem obdobju počrpati vsa sredstva do leta 2029. "To nam daje domačo nalogo, da pridemo v naslednjo programsko obdobje pripravljeni s projekti, ki bodo na samem začetku začeli generirati izdatke," dodaja vodja urada za kohezijsko politiko.

Regulativa za prihodnje finančno obdobje opredeljuje pet glavnih ciljev za financiranje projektov, in sicer Pametno Evropo, kjer bo šlo za projekte raziskav in razvoja, med drugim bodo sredstva namenjena tudi digitalizaciji.

V Zeleni Evropi so projekti povezani z okoljem in podnebnimi spremembami. Povezana Evropa je tretji cilj, v katerem bi lahko za evropska sredstva kandidirala tudi tretja razvojna os. EU pa bo financiral tudi projekta Socialne Evrope in Evrope, bližje državljanom.

Toda že zdaj je jasno, da bo Slovenija iz evropske denarne vreče dobila manj sredstev, kot jih je namenjenih v sedanjem finančnem obdobju. Suvorov opozarja, da pogajanja še tečejo, toda glede na trenutno situacijo bi bil lahko izkupiček med 250 in 300 milijoni evrov nižji. Tudi zato, ker se zahodna kohezijska regija že uvršča med razvite evropske regije.

"Zahodna kohezijska regija je tudi zaradi ali predvsem na račun Ljubljane že prešla mejo 100-odstotne razvitosti, kar jo uvršča med razvite regije. Sredstva iz evropskega sklada za regionalni razvoj in evropske socialnega sklada se bodo ustrezno zmanjšala. Ne bi še govoril, kakšen bo izkupiček finančnih pogajanj, saj še potekajo. Lahko pa se zgodi, da bo padec sredstev iz teh dveh skladov večji, kot bi si želeli," še pojasnjuje direktor urada za kohezijsko politiko.

Za projekte odobreni dve milijardi

V zadnjem poročilu o črpanju evropskih sredstev, s katerim se je vlada seznanila prejšnji teden, je navedeno, da je bilo od januarja 2014 do konca marca 2019 izdanih 406 odločitev o finančni podpori za projekte, programe oz. javne razpise v skupni vrednosti 2,36 milijarde evrov, kar je 77 odstotkov razpoložljivih sredstev. Od tega je bilo 938 milijonov evrov dodeljenih vzhodni kohezijski regiji, 735 milijonov zahodni kohezijski regiji, 688 milijonov evrov iz kohezijskega sklada pa celotni Sloveniji.

Do konca marca se je po navedbah v poročilu izvajalo že za 1,93 milijarde evrov oziroma 63 odstotkov programov in projektov, iz državnega proračuna pa je bilo upravičencem izplačanih 740 milijonov evrov oz. 24 odstotkov razpoložljivih sredstev. Slovenija pa je do konca aprila v Bruselj posredovala za 722 milijonov evrov zahtevkov za povračila oz. 24 odstotkov razpoložljivih sredstev.