Evropska komisija si že več let prizadeva za boljši položaj žensk - ne samo v politiki, temveč na vseh področjih njihovega delovanja. V središče odpravljanja neravnovesij med spoloma se postavlja tudi področje kulture in umetnosti. Foto: Reuters
Evropska komisija si že več let prizadeva za boljši položaj žensk - ne samo v politiki, temveč na vseh področjih njihovega delovanja. V središče odpravljanja neravnovesij med spoloma se postavlja tudi področje kulture in umetnosti. Foto: Reuters

Štirje partnerji konec jeseni zagnanega mednarodnega projekta MusicaFemina ugotavljajo, da je stanje na omenjenem področju znotraj EU-ja dokaj slabo.

Evropska unija temelji na naboru vrednot, med katerimi je tudi enakost med spoloma. Evropska komisija si že več let prizadeva za boljši položaj žensk - ne samo v politiki, temveč na vseh področjih njihovega delovanja. Decembra 2015 je objavila dokument Strateška prizadevanja za enakost spolov 2016-2019, s katerim želi nadaljevati in dopolniti svojo strategijo za enakost med ženskami in moškimi.

V središče odločanja in odpravljanja neravnovesij se postavlja tudi področje kulture in umetnosti. Svoj prispevek so se odločili ustvariti tudi pri avstrijski organizaciji Mäzenatentum, v okviru projekta MusicaFemina: ženske v glasbi.

K sodelovanju so povabili madžarski Gryllus KFT, Heroines of Sound / Berliner Gesselschaft für Neue Musik e. V. iz Nemčije ter slovensko društvo za promocijo žensk v kulturi Mesto žensk.

Vodja projekta Mäzenatentum si je za izhodišče postavil pregled ustvarjalnosti skladateljic skozi zgodovino, pravi programska vodja Mesta žensk Teja Reba: "Z namenom izpostaviti in predstaviti širši javnosti skladateljice, ki so ustvarjale v zgodovini in s čim je pravzaprav pogojena njihova nevidnost oz. neki izbris, ki se je zgodil iz glasbene zgodovine, kako je to posledica neke družbene ureditve, pogojena s statusom, vlogo ženske v različnih zgodovinskih obdobjih."

Ostali trije partnerji so to idejo skušali nadgraditi, nato pa skupaj oblikovali dvoletni mednarodno sodelovanje, ki ga je finančno podprla tudi Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa.

Po besedah Rebe so skupaj stopile zelo raznolike organizacije, ki zastopajo širok razpon glasbenih smeri in zvrsti ter imajo na področju kulture in umetnosti pri zastopanju žensk in enakosti spolov različne izkušnje: "Mäzenatentum deluje na področju muzikologije, glasbene zgodovine in raziskovanja. Madžarski Gryllus organizira veliko različnih glasbenih festivalov po vsej državi, se pravi od zelo ruralnih do urbanih okolij, od glasb sveta do sodobne nove glasbe. Platforma festival Heroines of Sound iz nemškega Berlina se usmerja v elektroakustično in zvočno umetnost s fokusom na ženske, tudi pionirke te glasbe. Ljubljanski festival Mesto žensk pa je tukaj verjetno najbolj profilirana organizacija kar se tiče dolgotrajnega fokusa, ni pa glasbena umetnost naše osnovno področje, tako da gre za zelo dopolnjevalni odnos. Hkrati nas vse organizacije seveda zanima, kakšen je prenos znanja, kako lahko izmenjamo dobre prakse itn."

S projektom MusicaFemina želijo raziskati obstoječe stanje na področju med spoloma v kulturi in umetnosti, s poudarkom na glasbi, pravi Reba: "Vsi bomo izvedli raziskave, s pomočjo katerih bomo pridobili podatke, na podlagi katerih lahko potem predlagamo konkretne spremembe. Nemčija je sicer že opravila tovrstne raziskave, kjer so se pokazale zelo slabe številke, zlasti kar se tiče vodstvenih položajev, prisotnosti na področju uprizoritvenih umetnosti, režiserk v gledališču itn. Stanje je podobno povsod. Nemčija je poleg tega namreč naredila tudi neko primerjalno študijo med različnimi evropskimi državami, se pravi nekimi večjimi konteksti, kot so Francija, Nemčija, Italija, Velika Britanija in neka nordijska država, pri čemer se je ugotovilo, da so neke podobnosti tudi tam, kjer se je sprva mislilo, da je stanje drugačno."

Reba je prepričana, da bomo v Sloveniji s tem pridobili študijo, ki jo vsekakor potrebujemo, "saj je stanje na področju glasbe, gledališča in drugih starejših umetnosti dokaj slabo": "Prisotnost skladateljic v rednih programih večjih kulturnih ustanov - kot npr. v Cankarjevem domu - je zelo nizka, tukaj govorimo o minimalnem odstotku prisotnosti žensk. To so seveda neke stvari, ki jih je treba na strukturni ravni spremeniti oz. nasloviti z ustreznimi mehanizmi. Hkrati pa je potrebna senzibilizacija širše javnosti, vodstvenih struktur in odločevalcev."

Mesto žensk predstavlja umetniško in kulturno produkcijo žensk na področju odrskih umetnosti, glasbe, vizualnih umetnosti, filmske in video produkcije že petindvajset let. Pa vendar se ravnovesje enakosti med spoloma pri nas spreminja prepočasi, pojasnjuje Reba: "Na Madžarskem bo recimo Gryllus s tem projektom vpeljal neko večjo senzibilizacijo in zavest žensk, se pravi skladateljic in glasbenic, v svoje redne programe oz. festivale. Avstrijski partner pa bo z razstavo, s katero želi nasloviti neko področje glasbene zgodovine in feministične muzikologije, skušal na novo pregledati in vpeljati nove zgodbe prisotnosti žensk v zgodovini."

V okviru projekta MusicaFemina: ženske v glasbi do leta 2020 načrtujejo številne dejavnosti, med drugim tudi simpozije, ki se bodo na koncu združili v zaključni mednarodni simpozij v Budimpešti, dodaja Teja Reba, programska vodja Mesta žensk: "V začetku leta 2019 bomo odprli razpis za podporo mladim glasbenicam oz. skladateljicam. Izbrane bodo štiri umetnice iz Slovenije, Madžarske, Avstrije in Nemčije, za katere bomo poleg osnovnih pogojev za pripravo novega dela tudi zagotovili neko mobilnost oz. mreženje med partnerji različnih platform, kjer bodo dela predstavljena. Ne gre samo za to, da se ta imena nekje pojavljajo, temveč da se vzpostavi neki kontekst, v katerem lahko govorimo o samem delu, umetnosti in njenih afinitetah, hkrati pa tudi o vprašanju, kako afirmirati ustvarjalnost žensk na različnih ravneh."

Med načrtovanimi aktivnostmi je tudi priprava spletne strani projekta, ki naj bi zaživela v začetku prihodnjega leta.

Vrednost projekta, ki so ga zagnali oktobra letos, znaša 397.741,81 evra. Višina podpore EU-ja pa znaša 199.815 evrov.