Raziskavo o vplivu pandemije na različna področja življenja žensk je ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk, naročil Evropski parlament. V njej so sodelovale tudi Slovenke.

V raziskavi je kar 77 odstotkov žensk v EU-ju menilo, da je pandemija v njihovi državi povzročila porast fizičnega in čustvenega nasilja nad ženskami. Rezultati se gibljejo med 93 odstotki žensk v Grčiji in 47 odstotki na Madžarskem. V vseh državah, razen na Finskem in Madžarskem, je porast fizičnega in čustvenega nasilja zaznala več kot polovica žensk. V Sloveniji je kar 83 odstotkov vprašanih žensk menilo, da se je fizično in čustveno nasilje nad ženskami v času pandemije povečalo.

Ukrepi za spoprijemanje z nasiljem

Ženske so tudi navedle več ključnih ukrepov za spoprijemanje z nasiljem nad ženskami, kot so poenostavitev postopka za prijavo nasilja nad ženskami, tudi pri policiji (58 odstotkov), več možnosti za pomoč ženskam, na primer dežurne klicne številke (40 odstotkov), izboljšanje ozaveščenosti in usposabljanja policije in sodstva o tej problematiki (40 odstotkov) ter izboljšanje finančne neodvisnosti žensk (38 odstotkov).

38 odstotkov žensk je tudi navedlo, da je pandemija covida-19 negativno vplivala na njihov dohodek. Za 44 odstotkov žensk je imela pandemija negativen vpliv na njihovo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, za 21 odstotkov je negativno vplivala na delež časa, ki ga namenijo plačanemu delu. Rezultati se gibljejo od 60 odstotkov v Grčiji do 19 odstotkov na Danskem, v Sloveniji je tako menilo 46 odstotkov anketirank.

Vse več jih razmišlja o skrajšanju delovnika

Pandemija je negativno vplivala tudi na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja žensk (44 odstotkov vprašanih v EU-ju). Tako je odgovorila več kot polovica žensk na Cipru (68 odstotkov), v Grčiji (59 odstotkov), na Malti (58 odstotkov), v Luksemburgu (56 odstotkov), Italiji in na Portugalskem (52 odstotkov) ter na Madžarskem (51 odstotkov). Delež v Sloveniji je znašal 47 odstotkov.

21 odstotkov žensk v EU-ju in 23 odstotkov v Sloveniji tudi razmišlja, da bi trajno zmanjšale časovni obseg, ki ga namenijo plačanemu delu, ali pa so to že storile.

Vse od začetka pandemije so ženske tiste, ki najbolj pogrešajo prijatelje in družino. Na ravni EU-ja je takšnih 44 odstotkov, v Sloveniji 48 odstotkov. Zaskrbljenih ali pod stresom je v EU-ju 37 odstotkov žensk, v Sloveniji 32 odstotkov. Na splošno jih tudi skrbi njihova prihodnost. V EU-ju je takšnih 33, v Sloveniji 36 odstotkov.

Poslabšanje duševnega zdravja

Ženske v EU-ju tudi menijo, da so ukrepi, ki naj bi ustavili širjenje virusa, močno vplivali na njihovo duševno zdravje. Na duševno zdravje žensk so zelo vplivali omejitev gibanja in policijska ura (41 odstotkov na ravni EU-ja), ter omejitev zbiranja ljudi (38 odstotkov na ravni EU).

Na nekatere družbene skupine so imeli protikoronski ukrepi večji vpliv kot na druge, odvisno od vrste ukrepa. Približno polovica žensk z otroki, mlajšimi od 15 let, je tako dejala, da je imelo zaprtje šol in vrtcev hude posledice za njihovo duševno zdravje.

Ženske v EU-ju sicer menijo, da bi se moral Evropski parlament osrediniti zlasti na naslednja področja: trgovino z ženskami in otroki in njihovo spolno izkoriščanje (47 odstotkov, v Sloveniji 46 odstotkov), psihično in fizično nasilje nad ženskami (v EU in v Sloveniji 47 odstotkov), razliko med plačami moških in žensk ter posledice za poklicni razvoj (v EU 41 odstotkov, v Sloveniji 39 odstotkov), večje težave, ki jih imajo ženske pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja (v EU 31 odstotkov, v Sloveniji 28 odstotkov) ter na zaščito žensk in deklet iz ranljivih skupin (v EU 30 odstotkov, v Sloveniji 29 odstotkov).

"Ponovno so najbolj na udaru ženske, tokrat zaradi pandemije covida-19. Prizadete so bile dobesedno, duševno in finančno. Podrli smo rekord. Evropski parlament bo to spremenil," je ob objavi rezultatov dejala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.

Raziskavo je med 25. januarjem in 3. februarjem 2022 izvedel inštitut Ipsos. Potekala je v vseh 27 državah članicah EU-ja. V okviru raziskave so opravili 26.741 pogovorov.