Koncept 40-urnega delovnega tedna je star že 100 let, družba pa se je v tem času močno spremenila, zato v zadnjem obdobju vse bolj privlačna postaja zamisel o skrajšanem delovnem času, kar pomeni bodisi štiri dni po osem ur bodisi pet dni po šest ur. Ideja o skrajšanem polnem delovnem času ima tudi podporo sindikatov, pravi Matija Drmota iz Zveze svobodnih sindikatov. "To seveda pomeni, da plačilo ostane enako, da se delovna in pokojninska doba štejeta enako kot ob 40-urnem delovnem tednu," je poudaril Drmota.

Trenutni zakon o delovnih razmerjih ne omogoča polnega delovnega časa, ki bi bil krajši od 36 ur. Zakonske spremembe terjajo premislek vseh strani, skupaj moramo ugotoviti, kaj bi s spremembami radi dosegli, poudarja Miro Smrekar iz Združenja delodajalcev Slovenije. "Bistveno vprašanje je, zakaj to počnemo. Ali to delamo zato, ker želimo povečati zaposlenost, da ohranimo talente v podjetju, da zmanjšamo fluktuacijo, da zmanjšamo absentizem. Skratka naslavljamo veliko izzivov, s katerimi se morajo gospodarstveniki in delodajalci vsakodnevno ukvarjati," je poudaril v izjavi za Radio Slovenija.

V tujini se je že izvedlo več pilotnih projektov uvedbe štirih delovnih dni na teden. Prednosti so lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, povečana delovna produktivnost in manj bolniških odsotnosti z dela. Na drugi strani pa je praksa nakazala tudi nekaj težav takšne ureditve. "Nekateri mislijo, da bodo izgubili ta človeški stik. Nekateri imajo recimo doma tudi tako neurejene razmere, da dejansko želijo prihajati na delo pet dni na teden ali celo več. Zakonodajalec mora predvideti okvir, ki je dovolj fleksibilen, da dopušča realne potrebe raznolike industrije," poudarja raziskovalka in predavateljica Jana Javornik z Univerze v Leedsu.

Bolj kot določanje minimalnega in maksimalnega števila opravljenih ur morata biti v ospredju razprave pravična regulacija delovnih procesov in omogočanje krajšega delovnega časa za podjetja, ki v tej spremembi vidijo prednosti.