Večina delavcev po mnenju Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) opravi veliko več ur, kot dovoljuje zakon. Foto: Pixabay

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje že štiri leta zaznavajo višanje stroškov države zaradi bolniških odsotnosti, v petletnem obdobju, ki se bo izteklo konec letošnjega leta, naj bi se povečali za 70 odstotkov. In medtem ko država o spremembah zakonodaje, ki bi skrajšala delovnik, ne razmišlja, se je za šesturni delovnik za polno plačilo odločilo ljubljansko podjetje Donar, oktobra pa bo njegovemu zgledu sledila še velenjska Plastika Skaza. Ta bo šesturni delovnik za polno plačilo preizkusila na približno 40 zaposlenih.

"Ukvarjamo se s trajnostnimi produkti iz odpadnih materialov. Logična posledica tega je, da z vplivom na družbo poskušamo vpeljati spremembe in postanemo primer dobre prakse. Dejstvo je, da smo z leti začeli ugotavljati, da efektivnega dela ni osem ur in da marsikdaj ostanemo v službi samo zato, da zadostimo pogoju osmih ur. Zato smo se dogovorili, da poskusno uvedemo šesturni delovnik. Zdaj je tako že dobro leto in še vse deluje tako, kot smo si zamislili," nam je povedal direktor podjetja Donar Matej Feguš. Eden ključnih razlogov za njegovo odločitev je bil, da bi tapetnike, ki so za podjetje zelo dragocen in iskan kader, obvaroval pred poklicnimi boleznimi. "Vse je ostalo tako, kot zakon zahteva: brez skrajševanja, brez klestenja kakršnihkoli pravic delavcev. Nasprotno. Želimo si, da bi tudi zaposleni razumeli, da bodo s tem, ko bodo manj delali, tudi manj izčrpani. Vedeti moramo, da je to četrtina delovnega časa manj, kar pomeni, da je v 40-letnem stažu, ki ga moramo opraviti, to 10 let dela manj. Predstavljam si, da bodo ljudje, ki bodo toliko manj delovno obremenjeni, lahko tudi v pokoju delovno aktivni in še kaj prispevali družbi," je še pojasnil Feguš.

Manj ur službe, več opravljenega dela?
V Donarju so po enem letu opazili, da so zaposleni bolj zadovoljni, predvsem pa bolj spočiti. "Treba je vedeti, da ustvarjalnost upada z utrujenostjo. Ko so ljudje izčrpani, težko tvorno pripomorejo z idejami in delom. Na dolgi rok pa pričakujemo, da bodo z leti manj izgoreli," je optimističen Feguš. Ivan Ukmar, ki je zaposlen kot komercialist, nam je povedal, da čeprav mora zdaj v šestih urah opraviti enako količino dela kot prej v osmih, ni nič bolj izčrpan. "Ker lahko več časa preživim z družino, dobim del energije, ki je prej ni bilo," je povedal Ukmar. Po zgledu Donarja bodo šesturni delovnik za polno plačo oktobra uvedli v nabavni in kadrovski službi, računovodstvu ter informatiki velenjske Plastike Skaza, kjer trenutno dela 269 ljudi. "Menimo, da je uvedba šesturnega delovnika eden od dejavnikov, ki lahko pripomore k večjemu zadovoljstvu in boljšemu zdravju delavcev," je prepričana kadrovnica v podjetju Plastika Skaza Janja Urankar Berčun. "Proizvodnja je zelo specifična, tako da šesturnega delovnika tam ne moremo uvesti. A tudi v proizvodnji prihaja do sprememb: prehajamo s štiriizmenskega na triizmensko delo," je še pojasnila Janja Urankar Berčun.

ZZZS: Letos bomo za bolniške odsotnosti plačali 156 milijonov evrov več kot pred petimi leti
Zakon o delovnih razmerjih določa, da poln delovni teden traja od 36 do 40 ur. Izjema so delovna mesta, pri katerih obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare. Na takšnih delovnih mestih lahko polni delovni čas traja manj kot 36 ur tedensko. A večina delavcev po mnenju Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) opravi veliko več ur, kot dovoljuje zakon. Ker uradnih podatkov o številu kršitev ni, so pred dvema letoma razmere preverili z anketo, ki so jo opravili med 1000 delavci. "Ugotovili smo, da več kot 70 % ljudi dela več kot 40 ur tedensko. Bodisi zaradi nadur bodisi zaradi zlorab raznih institutov delovnega časa, kot je recimo začasna prerazporeditev delovnega časa," je pojasnil Andrej Zorko z ZSSS. Na ZSSS opozarjajo, da večina zaposlenih v Sloveniji presega zakonsko dovoljenih 230 nadur letno, zato je vse več ljudi izčrpanih, ne zmorejo več. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) že štiri leta beležijo povečevanje stroškov države zaradi bolniških odsotnosti. V petletnem obdobju, ki se bo izteklo konec letošnjega leta, naj bi se povečali za skoraj 70 odstotkov. "Dejstvo pa je, da se bistveno bolj dviga število boleznin v javnem sektorju kot v gospodarstvu. Mi se zavzemamo za uvedbo drugačnih oblik dela, recimo delo na domu, prilagodljiv urnik dela in podobno. To so oblike dela, ki bi bistveno pripomogle usklajevanju družinskega življenja z delom. A pri tem nimamo sogovornika niti na vladni strani, žal pa večkrat tudi na sindikalni strani ne," je razočaran predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole.

Krajši delovnik pomeni nižjo pokojnino
Zakon o delovnih razmerjih sicer dopušča tudi krajši delovnik, a zdajšnji sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja postavlja zaposlene za krajši delovni čas v neenakopraven položaj. "V Sloveniji je vrsta podjetij, ki imajo šesturni delovnik, kjer delodajalci delavcem plačujejo vse obremenitve, kot da bi delali za polni delovnik. Toda ko gredo ti delavci v pokoj, imajo priznan samo sorazmerni del. Torej država, ne glede na to, da delodajalec plačuje vse obremenitve kot za polni delovnik, temu delavcu ni pripravljena priznati tudi polne delovne dobe," je kritičen Jože Smole. Tilen Božič, sekretar na Ministrstvu za delo, nam je na vprašanje, ali razmišljajo o zakonski ureditvi šesturnega delovnika, odgovoril: "Razprava o prihodnosti dela poteka. Če pa pričakujete, da bomo vključili šesturni ali pa še krajši delovnik – v tem trenutku ga nimamo v načrtu."

Prikrajšani so tudi starši, ki se odločijo za krajši delovnik
Pravico do krajšega delovnika ureja tudi Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Eden izmed staršev ali skrbnikov se lahko do tretjega leta otrokove starosti odloči za do štiri ure krajši delovnik. Če ima tak starš več otrok, pa ima to pravico do zaključenega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka. Starši gibalno ali duševno oviranih otrok lahko pravico do krajšega delovnika uveljavljajo do otrokove polnoletnosti. A temu sorazmerno manjše je tudi plačilo. Država sicer plača prispevke, a ne od dejanske plače starša, temveč zgolj od minimalne. To pa pomeni tudi nižje odmerjeno pokojnino. V Resoluciji o družinski politiki do leta 2028 je zato zapisano, da bi veljalo razmisliti o spremembi zakonodaje, ki bi upravičencem pravice do krajšega delovnega časa zagotovila enako pokojnino, kot če ukrepa ne bi uporabili. Tilen Božič z Ministrstva za delo nam je pojasnil: "Trenutno to še ni načrtovano, imamo pa v uvidu tiste zadeve, ki smo jih ocenili kot akutne. Posebno če tukaj merite na pokojninski sistem, da se nekoliko dvignejo odmerni odstotki za najnižje pokojnine, kar pomeni, da bi delno sanirali tudi to. Se pa strinjam, da je to področje, ki ga je treba urediti." Kdaj ga bodo, nam ni znal povedati.

V oddaji Koda TV Slovenija 1
O tem, ali je šesturni delovnik rešitev za vse hujšo izgorelost slovenskih delavcev in znižanje stroškov države zaradi bolniških odsotnosti, ki iz leta v leto naraščajo.
6-urni delovnik za polno plačo