Analitiki centralne banke pričakujejo krepitev tujega povpraševanja in posledično solidno rast slovenskega izvoza ter zmeren dvig cen surovin. Tako bo slovenski BDP letos po njihovi oceni zrasel za 1,9 odstotka, prihodnje leto pa naj bi bila rast 2,5-odstotna oz. 0,3 odstotne točke višja od lanskih napovedi.

"Ob izboljševanju razmer na trgu dela naj bi se postopoma krepila zasebna poraba, ki naj bi skupaj z okrevanjem naložb zasebnega sektorja postala najpomembnejše gonilo gospodarske rasti," so zapisali. Rast naj bi se zato v 2018 še nekoliko zvišala in dosegla 2,6 odstotka, so napovedali.

Ob tem pričakujejo izboljševanje razmer na trgu dela in padec brezposelnosti pod osem odstotkov v 2018, so napovedali. K temu bo ob ugodnem gospodarskem ciklu pripomogla tudi večja prožnost trga dela.

Domači kupci bodo razprli denarnice
Po njihovih predvidevanjih se bo zaposlenost povečevala predvsem v zasebnih storitvah, v sektorju država pa bo ostala skoraj nespremenjena. Večja zaposlenost in dostopnejše financiranje pa bosta po njihovih ocenah spodbudila tudi domače povpraševanje.

To bo povečalo dobičke podjetij in omogočilo dvig plač v dejavnostih z naraščajočo produktivnostjo. Ob sproščanju varčevalnih ukrepov bodo plače v sektorju država v povprečju višje za štiri odstotke letno.

Po letošnji deflaciji v Banki Slovenije v prihodnjih dveh letih pričakujejo povprečno inflacijo na ravni okrog 1,5 odstotka. Tudi letos bo gibanje cen pretežno pod vplivom padca cen nafte in energentov, dodatno pa se kažejo še deflacijski pritiski pri cenah drugega industrijskega blaga in tudi pri storitvah.

Kljub temu že v prihodnjem letu pričakujejo hitrejšo rast cen zaradi cen energentov in krepitve domačih dejavnikov inflacije. Osnovna inflacija bo tako v obdobju projekcij postopoma naraščala zaradi hitrejše rasti plač ter posledično krepitve zasebne porabe in gospodarske dejavnosti, so ocenili.

Tveganja manjša, a ne nezanemarljiva
Tveganja, povezana z napovedmi gospodarske rasti, so tokrat ocenjena kot razmeroma majhna in uravnotežena, medtem ko so tveganja pri inflaciji usmerjena nekoliko navzgor. Manjša, a nezanemarljiva so tveganja iz domačega okolja, vezana predvsem na pogajanja glede rasti plač v javnem sektorju, naložbeno dejavnost in učinke strukturnih reform, so izpostavili.

Največja tveganja po njihovih navedbah znova prihajajo iz zunanjega okolja, in sicer možnost odprave sankcij EU-ja proti Rusiji ter morebitna počasnejša rast držav v razvoju, predvsem Kitajske. Tu je tudi tveganje zamrznitev proizvodnje nafte in višje rasti njenih cen.

Napovedi rasti BDP-ja za Slovenijo

Rast BDP                 2016           2017           2018
-----------------------------------------------------------------------
Umar                     1,7%           2,4%           2,3%
Banka Slovenije          1,9%           2,5%           2,6%
Evropska komisija        1,7%           2,3%           ////
OECD                     1,5%           2,3%           ////
EBRD                     2,0%           2,3%           ////
IMF                      1,9%           2,0%           ////
GZS                      2,0%           2,2%           ////
-----------------------------------------------------------------------
Vir: Navedene institucije