Zaradi obsežnih podpornih državnih ukrepov na trgu dela (npr. dodatki za delo med epidemijo, ukrep začasnega čakanja na delo, delno subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, mesečni temeljni dohodek za samozaposlene, kmete in verske uslužbence), na področju socialnih transferov (solidarnostni dodatek za upokojence, študente in druge ranljive skupine prebivalstva) in tudi višjih pokojnin se je lani bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev povečal, glede na leto 2019 je bil višji za 3,8 odstotka oziroma 1,1 milijarde evrov, je sporočila Banka Slovenije.
"Kljub povečanim finančnim sredstvom, ki so jih imela gospodinjstva na voljo, je zasebna poraba v Sloveniji v lanskem letu močno upadla, enaka gibanja pa so bila v vseh drugih državah evrskega območja. Razlogi so povezani zlasti z omejitvenimi ukrepi, potrebnimi za zajezitev širjenja virusa, delno pa tudi s previdnostnim vedenjem prebivalcev," so zapisali.
Poraba omejena z ukrepi
Med spomladanskim in jesenskim zaprtjem v Sloveniji je bilo delovanje precejšnega dela storitvenih dejavnosti in trgovin z nenujnim blagom namreč vsaj deloma omejeno. S tem je bilo trošenje potrošnikov v pomembnem delu onemogočeno. Posledično so gospodinjstva lani porabila približno 2,6 milijarde evrov manj kot leto prej.
"V Banki Slovenije ugotavljamo, da so gospodinjstva svoje prihodke v večini prelila v varčevanje," so navedli. Stopnja varčevanja se je tako lani glede na leto 2019 povečala za 11,7 odstotne točke, na 25 odstotkov. "Glavni dejavnik porasta stopnje varčevanja gospodinjstev v lanskem letu je bilo t. i. prisilno varčevanje, ki je povezano z nezmožnostjo trošenja med epidemijo. Zlasti spomladi, na začetku epidemije, pa je velika negotovost spodbudila tudi previdnostno varčevanje," so dodali.
Med oblikami varčevanja znaten del odpade na vpogledne vloge v bankah. Obseg vlog gospodinjstev v bankah se je lani povečal za več kot dve milijardi evrov in trenutno dosegajo zgodovinsko najvišje ravni, več kot 23 milijard evrov.
Zmanjšano poseganje po potrošniških posojilih
Ob povečanem razpoložljivem dohodku, ki se močneje preliva v večje varčevanje, in na drugi strani zmanjšani zasebni porabi smo prebivalci lani zmanjšali tudi povpraševanje po potrošniških posojilih (poleg Slovenije so takšna gibanja opažale tudi številne druge države evrskega območja). Celoten obseg potrošniških posojil bank in hranilnic v Sloveniji se je lani zmanjšal za 218 milijonov evrov. "Prispevek zmanjšanja potrošniškega kreditiranja k zasebni porabi je bil torej majhen," ugotavlja centralna banka.
"V Banki Slovenije predvidevamo, da se bo ob izboljšanju epidemičnih razmer razpoložljiv dohodek gospodinjstev bolj usmerjal v zasebno potrošnjo. Ta bo znova postala pomembno gonilo gospodarske dejavnosti tako v Sloveniji kot tudi v drugih državah evrskega območja," so še navedli.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje