Po danes objavljenih podatkih Banke Slovenije se obseg posojil še naprej zmanjšuje, predvsem pri posojilih podjetjem in drugim finančnim ustanovam.

Obseg posojil nebančnemu sektorju se je tako v trimesečju glede na stanje ob koncu 2022 zmanjšal za 799,7 milijona evrov, na skoraj 26,74 milijarde evrov. Samo marca je bil mesečni padec pri 69,8 milijona evrov, kar je pomenilo 0,3-odstotno zmanjšanje. Zaradi krepke rasti kreditiranja v 2022 je bil medletno obseg posojil ob koncu prvega trimesečja še vedno večji za 3,6 odstotka, razkriva najnovejša mesečna informacija o poslovanju bank.

Daleč največji del padca obsega posojil nebančnemu sektorju sicer odpade na zmanjšanje posojil drugim finančnim organizacijam, katerih obseg je bil medletno manjši za skoraj 29 odstotkov in se je letos do konca marca zmanjšal za 612 milijonov evrov, a še naprej se posledice višjih obrestnih mer in drugih trenutnih trendov kažejo tudi pri kreditiranju gospodinjstev in podjetij.

Obseg posojil podjetjem je v treh mesecih upadel za 157,7 milijona evrov, na 10,33 milijarde evrov, od tega je bil padec marca še posebej izrazit, saj je dosegel 120,7 milijona evrov ali 1,2 odstotka. V medletni primerjavi je bil obseg posojil konec marca kljub letošnjemu krčenju še vedno večji za 5,4 odstotka.

Obseg posojil gospodinjstvom medtem še vedno raste. V prvem četrtletju se je tako povečal za 47,3 milijona evrov, na nekaj več kot 12,18 milijarde evrov. Trimesečni prirast sledi marčnemu okrevanju, saj se je obseg v tretjem mesecu leta povečal za 62 milijonov evrov. Pri tem so napovedi letos slabše pri stanovanjskih posojilih, kjer je bila rast lani še posebej krepka, kot pri potrošniških. V medletni primerjavi je bil obseg posojil gospodinjstvom še vedno večji za 6,1 odstotka.

Mesečni podatki Banke Slovenije kažejo tudi, da je bila povprečna obrestna mera za posojila gospodinjstvom in podjetjem v slovenskih bankah še naprej precej višja od povprečja za evrsko območje, čeprav se je marca razlika po večini malenkost zmanjšala. Izjema so še naprej potrošniška posojila gospodinjstvom, kjer je obrestna mera v Sloveniji rahlo nižja kot v območju z evrom.

Pri stanovanjskih posojilih je npr. marca povprečna obrestna mera dosegla 4,0 odstotka, medtem ko je bilo evrsko povprečje pri 3,3 odstotka. Še večja je bila razlike pri manjših posojilih podjetjem, torej tistih v vrednosti do enega milijona evrov. V Sloveniji je bila povprečna cena teh posojil marca pri 5,6 odstotka, v območju z evrom pa pri 4,4 odstotka.

Denarne vloge nebančnega sektorja, ki so v zadnjih letih stalno rasle, so se v treh mesecih zmanjšale za 563,2 milijona evrov, na 39,19 milijarde evrov. Samo marca je padec dosegel minimalnih 11,8 milijona evrov, potem ko je bil februarja precej obsežnejši. Medletno je bil obseg vlog konec marca še vedno za 5,9 odstotka večji. Vloge so letos do konca marca zmanjšala predvsem podjetja, pa tudi država in druge finančne organizacije.

Vloge podjetij so se npr. v treh mesecih zmanjšale za 286,9 milijona evrov na 9,42 milijarde evrov, a po februarskem padcu so samo marca dejansko okrevale za 267,5 milijona evrov oz. 2,9 odstotka. Medletno je bil obseg vlog večji za 7,2 odstotka.

Vloge gospodinjstev so medtem v treh mesecih še naprej kazale pozitiven prirast, a se je marca zgodil preobrat. V treh mesecih so se vloge povečale za 59,4 milijona evrov, na 25,84 milijarde evrov, a samo marca je obseg vlog nazadoval za 142 milijonov evrov ali 0,5 odstotka. Medletno je bil obseg vlog gospodinjstev konec marca večji za 7,7 odstotka.

Skupna bilančna vsota bank se je v prvem trimesečju zmanjšala za 254,2 milijona evrov, na 50,32 milijarde evrov. Medletno je bila za 3,6 odstotka večja.

Zaostrovanje denarne politike z dvigovanjem obrestnih mer še naprej ugodno vpliva na obrestne prihodke bank. Čiste obresti so tako v treh mesecih dosegle 309,6 milijona evrov, kar je za 96 odstotkov več kot v enakem času lani. Neobrestni prihodki so bili medtem s 75,1 milijona evrov medletno za 45 odstotkov nižji.

Bruto dohodek je bil s 384,6 milijona evrov za 31 odstotkov višji kot v enakem času lani. Neto dohodek, torej po odštetju stroškov, ki so medletno narasli za 24 odstotkov, pa je bil s 153,9 milijona evrov medletno višji za 43 odstotkov.

Medletna rast dobička pred davki se je okrepila s februarskih 32 odstotkov na marčnih 57 odstotkov. Pred plačilom davkov je dobiček dosegel 152,3 milijona evrov. Medletna rast čistega dobička pa je pospešila z 18 na 47 odstotkov. Čisti dobiček se je marca ustavil pri 128 milijonih evrov.