"Senzacionalizem v smislu, kdo bo za Credit Suisse naslednji in ali bo morda to Deutsche Bank, ne koristi nikomur. Predstavljajte si, kaj to pomeni za Deutsche Bank, ki je v zadnjih desetih letih ogromno naredila za prestrukturiranje in se pozicionirala kot resna banka, ki se manj ukvarja z investicijskim bančništvom in več posluje s strankami. Mediji so v njo usmerili prst in rekli: naslednji so oni. In to je lahko neka prerokba, ki se samouresničuje. Zdaj pa se brani! Vprašajmo se, kaj to pomeni za javne finance? Če pade Deutsche Bank, bo to pomenilo od 200 do 300 milijard evrov bremena za nemške javne finance. V čigavem interesu je sprožanje panike," je Brodnjak odločno nastopil na novinarski konferenci ob uvodu v dneve slovenskega kapitalskega trga.

Kapitalska ustreznost na visoki ravni, likvidnost prav tako
Predsednik uprave NLB-ja poudarja, da ne moremo enačiti tveganih ameriških bank s srednjeevropskimi: "Govorimo o dveh vzporednih svetovih bančne industrije. Eno so velike svetovne investicijske banke, ki imajo v svoji strukturi bilanc 80 odstotkov vrednostnih papirjev in so močno izpostavljene prevrednotenju teh papirjev, poleg tega se na mednarodnih trgih zadolžujejo v bistveno pomembnejšem obsegu. Medtem so srednjeevropske banke v zadnjih letih zelo striktno regulirane od ECB-ja in so refinancirane z lastnim denarjem. Mi izdajamo na mednarodnih trgih obveznice zato, ker nam to zapoveduje regulativa. Okrepili smo tudi kapitalsko trdnost, danes je kapitalska ustreznost skoraj 20-odstotna, kar je visoko nad minimalnimi zahtevami. Tudi likvidnost je izredno robustna, kar velja za srednjeevropski bančni sistem v celoti."

"Pri kriptu ne gre za premoženje"
Brodnjak je visoke likvidnostne rezerve podkrepil tudi z ustreznimi številkami: "Razmerje med posojili in depoziti je dobrih 60 odstotkov. To pomeni, da imajo vse srednjeevropske banke visoke likvidnostne rezerve, ki so naložene bodisi v denarni obliki – v stanju na centralnih bankah – bodisi v obveznicah Republike Slovenije, Nemčije ..." Prvi mož NLB-ja je še dodal, da srednjeevropske banke ne financirajo zagonskih podjetij niti kriptoprojektov: "Ker ne verjamem, da gre pri kriptu za premoženje, kaj šele za valute, ampak so to le zapisi v nekih sistemih, za katere ni nobenega pokritja. In naj tudi opozorim, da padla banka Silicon Valley ni bila regulirana in ni poročala o likvidnostnih količnikih. Nas z ECB-ja 'prestreljujejo' na mesečni ravni, naši likvidnostni količniki so trikratniki zakonsko določenih. Samo v NLB-ju imamo za pet milijard evrov presežnih rezerv, pa ne vemo, kam z njimi, ker Banka Slovenije skoraj prepoveduje financirati prebivalstvo na normalen način. Pozval bi: nehajmo povzročati paniko!"

Vprašanje moralnega hazarda
Kot je znano, sta v ZDA na začetku meseca padli banki Silicon Valley in Signature, država pa je (da bi zajezila beg depozitov iz drugih bank) zaščitila vse vloge, ne le tiste do 250 tisoč dolarjev. "Zgodil se je nov fenomen, ameriški regulatorji so napovedali 100-odstotno zaščito depozitov. Vse breme so prenesli na javne finance. Ker če bo vse to pokrila centralna banka, so to zame javne finance. Ko ti zaščitiš vse depozite in nehaš razlikovati med tistimi, ki izvajajo preudarne poslovne prakse in med tistimi, ki špekulirajo, se odpira vprašanje moralnega hazarda. In da ponovim: Silicon Valley je bila špekulantska banka tako na strani virov kot na strani naložb."

Ko se bo kolesje zagnalo, bo vse lažje (in trg se bo prebudil)
Novinarska konferenca je bila sicer (kot uvod v dneve kapitalskega trga) namenjena idejam in rešitvam k spodbujanju podjetij k uvrstitvi svojih delnic na borzo, na drugi strani pa pozivu varčevalcem, naj del depozitov preusmerijo na kapitalske trge. Kot rešitev za oživitev slovenskega kapitalskega trga Blaž Brodnjak (delnice NLB-ja so konec leta 2018 uspešno začele kotirati na Ljubljanski borzi) vidi v večjem naboru papirjev z večjo tržno kapitalizacijo. Smiselna se mu zdi tudi vsaj ena javna delniška ponudba na leto in v treh letih vsaj pet. "Ko jih bomo imeli pet, verjemite, da jih bomo hitro imeli 30," je dodal. Ob tem je opomnil, da je vlaganje na kapitalskem trgu izrazito dolgoročno. "Kdor se poda na borzo s trimesečnim horizontom, naj na to kar pozabi."

Še letos verjetno na voljo "ljudske" obveznice
Finančni minister Klemen Boštjančič je poudaril, da je razvoj kapitalskega trga ena od prioritet ministrstva, ki ga vodi. Spomnil je, da je vlada pred kratkim sprejela strategijo razvoja kapitalskega trga z ambicioznim ciljem – postati ena od treh najbolj naprednih in propulzivnih držav na tem področju v EU-ju. "Cilj je, da dokument ne konča v nekem predalu," je dejal. Kot enega od ciljev v strategiji je omenil povečanje povprečnega prometa na Ljubljanski borzi na štiri milijone evrov dnevno do leta 2027, kar se mu, čeprav se ta številka danes giblje okoli 1,3 milijona evrov, zdi nizek cilj. "Ključno pa je slovenskim malim in srednjim podjetjem zagotoviti dostop do ustreznega lastniškega financiranja," je dodal minister, ki meni, da bi lahko dogajanje na slovenskem kapitalskem trgu spodbudile tudi t. i. nacionalne obveznice, ki jih bo Slovenija zelo verjetno izdala še letos.

Sorodna novica Švico, pojem finančne stabilnosti, primerjajo z banansko republiko

Ni zaupanja v kapitalski trg
Konec leta 2022 je na delniškem in obvezniškem trgu skupaj kotiralo 52 dolgoročnih finančnih instrumentov, od tega 24 delnic. Ponudba je pičla, prometa malo. Da imajo Slovenci na bančnih računih 26 milijard evrov (podjetja pa za dodatnih devet milijard), po besedah predsednika uprave Ljubljanske borze Aleša Ipavca pomeni le eno – ni zaupanja v kapitalski trg. Strategija razvoja kapitalskega trga čez noč ne bo ničesar rešila, je menil in predlagal, da je treba vzpostaviti okolje, ki bo tako privlačno, da se bodo podjetja odločala za prihod na borzo. "Ne moremo pričakovati, da bomo podjetja silili na ta trg," je dejal. Med malimi in srednjimi podjetji je sicer ogromno uspešnih in prav tem bi lahko z uvrstitvijo na borzo zagotovili dodaten kapital za rast.