Kako obdavčiti prenos podatkov, so se vprašali poslanci. Foto: Reuters

Luka Mesec (Levica) je povzel, da je Evropska komisija za njegovo uvedbo pripravila podlago, a da dogovora za to ni. Nekatere države so proti, nekatere druge so začele individualne priprave za njegovo uvedbo. "A to področje je treba urediti, saj digitalni velikani zakonodajne vrzeli s pridom izkoriščajo za izogibanje plačevanju davkov," je poudaril.

Člani odbora z izjemo Andreja Širclja iz SDS-a so predlog Levice podprli, a v njem dali ministrstvu za finance nekoliko več časa za pripravo. Državna sekretarka na tem ministrstvu Natalija Kovač Jereb je priznala, da nimajo nobenih podatkov, koliko digitalnih storitev v Sloveniji ustvarijo velika svetovna spletna podjetja v Sloveniji. Tako ta zdaj zanje ne plačujejo DDV-ja.

Digitalni velikani s pridom izkoriščajo zakonodajne vrzeli za izogibanje davkom, je opozoril Luka Mesec iz Levice. Foto: BoBo

Jani Möderndorfer iz SMC-ja je menil, da bi za razpravo potrebovali analizo o tem, kaj pomeni uvedba takšnega davka, koliko je teh podjetij v Sloveniji, kakšni bi bili prilivi, kako bi bilo treba prilagoditi zakonodajo, kakšni spori bi iz tega lahko izhajali ipd.

"Nimamo podatka, da bi imela ta podjetja v Sloveniji poslovno enoto ali da bi bili rezidenti oz. zavezanci za davek od dohodka pravnih oseb," je povedala sekretarka in dodala, da bi morali za ugotavljanje, koliko digitalnih storitev opravijo v Sloveniji, prilagoditi informacijske sisteme. Je pa zagotovila, da preučujejo prednosti in slabosti ter spremljajo priprave podlag drugih držav.

Mesec: Ozrimo se v Avstrijo

Pomanjkanje analiz in podatkov s tega področja je člane odbora precej zaskrbelo. Zato je Mesec ministrstvu predlagal, naj se ozre v Avstrijo, kjer že imajo zakone, ki opredeljujejo, kako morajo izvrševalci digitalnih storitev v državi poročati oz. kako država lahko pride do teh podatkov.

Člani odbora so se strinjali, da je področje precej kompleksno in da bi za učinkovitost pobiranja tega davka, s katerim bi zagotovili tudi večjo davčno pravičnost, potrebovali dogovor na globalni ravni. A ker je to nerealno pričakovati, saj imajo nekatere države od tega velike koristi, so za premike na individualni ravni.

Predsednik odbora Robert Polnar (DeSUS) je ocenil, da je razprava o tem na mestu, je pa opozoril, da Slovenija ne bo mogla kar povzeti določenih stvari iz predloga direktive in bo morala opredeliti koncept obdavčitve ter nadzor in sankcije. "Lahko se nam primeri, da bo izkupiček tega davka v razmerju do drugih davčnih prihodkov zelo majhen," je dodal.

Kako obdavčiti prenos podatkov?

Državna sekretarka je pojasnila, da čakajo na to, kakšne prilagoditve informacijskih sistemov bodo naredile nekatere druge države, da bi tako imeli mi manjše stroške. "Ne pomaga nam, da sprejmemo zakon, nimamo pa nadzora," je menila tudi ona. In dodala, da imajo težave s tem, kako obdavčiti denimo prenos podatkov, tudi druge države.

Šircelj je opozoril na kompleksnost področja in na jasne definicije davčnih pojmov. "Pred uvedbo takšnega davka bi si morali odgovoriti, kakšen učinek bi to imelo na gospodarstvo, na javne finance in na davčno konkurenčnost Slovenije," je menil in dodal: "Ne mislite, da bosta Google ali Apple sem prišla zato, da bosta obdavčena."

Problematični niso zgolj digitalni velikani, so menili na odboru. Foto: EPA

"Niso problematični zgolj digitalni velikani"

Jani Ivanuša (SNS) je spomnil, da je njihova poslanska skupina na ministrstvo naslovila podobno pobudo, kot jo je oblikovala Levica, a dejal, da so z ministrstva dobili enake odgovore. "Zato podpiramo pobudo Levice," je dejal. Razpravo na to temo je pozdravil tudi Franc Kramar iz SAB-a, ki je ocenil, da bi pobrana sredstva iz tega naslova lahko namenili za demografski sklad.

Andreja Zabret iz LMŠ-ja je dejala, da niso problematični le digitalni velikani, "zato je potrebna temeljita prenova davčnega sistema". A tudi po njenem mnenju je treba spremljati smernice na tem področju. Do takrat pa je treba po mnenju Milana Brgleza iz SD-ja "nekaj pripraviti tudi v Sloveniji".

Tudi Maruša Babnik z Inštituta Ekvilib je opozorila, da se je Evropska komisija s pripravo predloga direktive osredotočila na majhen del podjetij in v njem predlaga majhno davčno stopnjo. "Predlog ignorira druge sektorje, gre pa v pravo smer, če ga vzamemo kot kratkoročno in začasno rešitev ter hkrati razmišljamo za naprej," je dejala.

Bo država obdavčila digitalne velikane?