Slovenci imamo na bančnih računih 24 milijard evrov. Foto: Shutterstock
Slovenci imamo na bančnih računih 24 milijard evrov. Foto: Shutterstock

Ki so bili doslej rezervirani za premožnejše in institucionalne stranke, po novem pa se v določeni meri odpirajo tudi za manjše vlagatelje. V njih je trenutno naloženih manj kot 400 milijonov evrov, nedavno pa je državni zbor (DZ) tudi sprejel Zakon o oblikah alternativnih naložbenih skladov.

Zajeten del zakonodaje pod budnim očesom Evropske komisije za delovanje alternativnih naložbenih skladov je bil pri nas sprejet pred sedmimi leti. Agencija za trg vrednostnih papirjev nadzira 8 upravljavcev alternativnih naložbenih skladov, na našem trgu sicer produkte ponuja okrog 40. Vložki vanje so bolj tvegani v primerjavi z vzajemnimi skladi.
Pri nas so se med alternativnimi oblikami prijeli skladi zasebnega kapitala, nepremičninski skladi in v manjši meri skladi zasebnih posojil.

Primož Damjanovič, namestnik direktorice agencije za trg vrednostnih papirjev: "Rekel bi, da se panoga razvija v skladu s pričakovanji, zlasti je bilo pričakovano, da se bo okrepil segment private equity skladov (skladi zasebnega kapitala, op. n.) in nepremičninskih skladov. To se dejansko udejanja, ni pa recimo hedge skladov, kar je bilo pričakovati, ker izkušnje preteklosti niso najbolj pozitivne".

Investicijska družba

Nepremičninski skladi so namenjeni premožnejšim in institucionalnim vlagateljem. Nova zakonodaja pa bo omogočila tudi delovanje nepremičninske investicijske družbe, ki bo kotirala na borzi, nakup delnic pa bo omogočen tudi malim vlagateljem. "To ne bo navadna delniška družba, ampak bo, kot že ime pove, investicijska družba, ki bo imela malo drugačno strukturo upravljanja, imela bo upravljavca, imela bo skrbniško banko, in zavezana bo strogim pogojem poslovanja," je pojasnil Damjanovič.

Po naših poizvedovanjih sicer gneče za ustanavljanje novih alternativnih skladov ni, ker je trg omejen in ne dosega zadostnih ekonomij obsega, vrh vsega panoga ni deležna davčnih spodbud. Je pa to zagotovo finančni segment, ki raste, predstavlja alternativo bančnim virom in navsezadnje je zakonodaja s tega področja zaveza, ki jo je morala Slovenija izpolniti, če želi črpati nepovratna sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost.