Še julija so na Wall Streetu nazdravljali novim rekordom, zadnje dni pa se je razpoloženje močno poslabšalo in širši newyorški indeks S&P 500 je zdaj že šest odstotkov oddaljen od rekorda. Analitiki pri japonski Nomuri menijo, da bo vsaka rast delniških indeksov zgolj priprava na drugi val razprodaj, ki naj bi se zgodil konec avgusta ali na začetku septembra. Padci bi bili lahko takrat precej hujši in bi spominjali na kaos, ki je na finančnih trgih vladal po zlomu banke Lehman Brothers septembra 2008. Foto: Reuters
Kitajska prenehala kupovati ameriške kmetijske pridelke

V ponedeljek je delniški indeks Dow Jones izgubil 2,9 odstotka oziroma 767 točk (šesti največji točkovni padec v zgodovini), potem ko je bil med trgovanjem celo za 961 točk pod gladino. Še višje izgube (3,5-odstotne) je imel tehnološki Nasdaq, ki si je prvič po letu 2016 privoščil niz šestih negativnih trgovalnih dni. Temelje za razprodajo sta že prejšnji teden postavila ameriška centralna banka in Donald Trump. Fed je sicer prvič po desetletju spet znižal obrestno mero, vendar razočaral tržne udeležence, ker ni napovedal nadaljnjih znižanj, medtem ko je Trump napovedal dodatne 10-odstotne carine na preostalih 300 milijard dolarjev kitajskega uvoza. Ta teden so se razmere še poslabšale, saj je kitajska centralna banka umetno pocenila juan, tako da je bilo treba za ameriški dolar prvič po enajstih letih plačati več kot sedem juanov, obenem pa so kitajska podjetja ustavila nakupe kmetijskih pridelkov iz ZDA.

Bitcoin je v zadnjem tednu pridobil več kot 20 odstotkov, vzrok pa so napete razmere na finančnih trgih. Predvsem Azijci naj bi bili v zadnjih dneh zelo dejavni na nakupni strani. Foto: Pixabay

Nomura se boji ponovitve leta 2008
Donald Trump je Kitajsko hitro obtožil, da manipulira s svojo valuto. Uradni Peking je očitke zavrnil. Nevarnost valutne vojne, ki bi spremljala vse večje trgovinske napetosti med največjima svetovnima velesilama ZDA in Kitajsko, je v ponedeljek tako povzročila nekaj panike na ključnih delniških trgih, razpoloženje pa se je v torek vsaj začasno popravilo, saj je kitajska centralna banka sprejela ukrepe za stabilizacijo nacionalne valute. Nihče se ne slepi, da bo nevihta hitro minila. Strokovnjaki pri japonski borznoposredniški družbi Nomura se celo bojijo razprodaje, ki bi spominjala na dogodke po zlomu banke Lehman Brothers leta 2008. Opozarjajo, da bi lahko vse večja volatilnost, ki vlada na trgih, pri hedge skladih sprožila algoritme za razprodajo. To naj bi se zgodilo konec avgusta ali na začetku septembra.

Kriptovalute, torek ob 18.00tedenska spremembatečaj (v USD)
bitcoin+22,2 %11.700
ether+8,60 %227
XRP-0,31 %0,315
bitcoin cash+7,63 %341
litecoin+4,35 %94,1
binance coin+2,95 %27,61

Strma rast bitcoina
Tudi nekdanji ameriški finančni minister (v kabinetu Billa Clintona) Larry Summers je opozoril, da spor med ZDA in Kitajsko potencialno predstavlja "najnevarnejši finančni trenutek" po zlomu ob koncu prejšnjega desetletja in da obvezniški trgi nakazujejo največjo nevarnost za recesijo po letu 2011. Pri Goldman Sachsu ne pričakujejo, da bi največji svetovni gospodarstvi trgovinski sporazum sklenili pred ameriškimi volitvami 2020, napovedujejo pa, da bo Fed letos še dvakrat znižal obrestno mero, septembra in oktobra. Vse bolj napete razmere so podžgale cene zlata. Za 31,1-gramsko unčo je bilo treba včeraj plačati že 1.475 dolarjev, kar je največ po maju 2013. Varno zatočišče so tudi državne obveznice (zahtevana donosnost slovenske desetletne obveznice je od konca prejšnjega tedna negativna) švicarski frank (za evro je treba plačati okrog 1,09 franka) in bitcoin, ki je včeraj "potegnil" vse do 12.300 dolarjev, potem ko je bil konec julija še pri 9.500 dolarjih.