Delnice v ZDA, tako kot tudi drugje po svetu, zaradi strahu pred hudo recesijo strmoglavljajo. Dow Jones je zadnji teden izgubil 17 odstotkov, teden prej 10 odstotkov. Družba IHS Markit je napoved letošnje svetovne gospodarske rasti znižala na 0,7 odstotka. Jan Hatzius, glavni ekonomist banke Goldman Sachs, ocenjuje, da bo letošnja svetovna rast 1,25-odstotna. Rast pod dvema odstotkoma se šteje za svetovno recesijo. Foto: Reuters
Delnice v ZDA, tako kot tudi drugje po svetu, zaradi strahu pred hudo recesijo strmoglavljajo. Dow Jones je zadnji teden izgubil 17 odstotkov, teden prej 10 odstotkov. Družba IHS Markit je napoved letošnje svetovne gospodarske rasti znižala na 0,7 odstotka. Jan Hatzius, glavni ekonomist banke Goldman Sachs, ocenjuje, da bo letošnja svetovna rast 1,25-odstotna. Rast pod dvema odstotkoma se šteje za svetovno recesijo. Foto: Reuters

Težave so se kazale že prej. Na ameriškem repotrgu je bilo denimo v zadnjih mesecih že mogoče opaziti nestabilnost obrestnih mer.

Matej Šimnic

Kako komentira tako hud padec – tudi preostali vodilni indeksi so se v mesecu dni za 30 odstotkov ali več odmaknili od rekordnih vrednosti –, smo vprašali Mateja Šimnica, direktorja oddelka za analize pri Capital Geneticsu. "Težave so se kazale že prej. Na ameriškem repotrgu je bilo denimo v zadnjih mesecih že mogoče opaziti nestabilnost obrestnih mer, temu pa so tudi sledili posegi ameriške centralne banke. Ko je sistem ranljiv, so težave ob takšnem šoku, kot ga je povzročil covid-19, še mnogo večje. Rezultat tega sta pesimizem in nestabilnost, ki odražata pomanjkanje likvidnosti in strah pred ekonomskim vplivom karanten, ki jih uvaja vedno več držav, na svetovno gospodarstvo."

Novi koronavirus je na Wall Streetu kruto pokončal borznega bika, ki je rohnel vse od 9. marca 2009 do 19. februarja 2020. V tem obdobju je širši delniški indeks S&P 500 pridobil kar 400 odstotkov, samo ugibamo pa lahko, kako hud bo zdaj padec. Centralne banke so se odzvale odločno, vse bolj aktualen je helikopterski denar. V ZDA naj bi vsak odrasel prebivalec dobil 1000 dolarjev, otroci 500 dolarjev. Bernie Sanders celo predlaga, da bi vsako ameriško gospodinjstvo do konca krize prejemalo po 2000 dolarjev mesečno. Foto: Reuters
Novi koronavirus je na Wall Streetu kruto pokončal borznega bika, ki je rohnel vse od 9. marca 2009 do 19. februarja 2020. V tem obdobju je širši delniški indeks S&P 500 pridobil kar 400 odstotkov, samo ugibamo pa lahko, kako hud bo zdaj padec. Centralne banke so se odzvale odločno, vse bolj aktualen je helikopterski denar. V ZDA naj bi vsak odrasel prebivalec dobil 1000 dolarjev, otroci 500 dolarjev. Bernie Sanders celo predlaga, da bi vsako ameriško gospodinjstvo do konca krize prejemalo po 2000 dolarjev mesečno. Foto: Reuters

Strah, da bi epidemija z vso močjo udarila še v ZDA
Kakšen je v teh dneh nasvet vlagateljem? "Predvsem se je treba izogibati delnicam visoko zadolženih podjetij. Ko se iščejo primerne naložbe, je treba gledati večja svetovna podjetja, ki so v finančno dobri kondiciji, priložnost pa ponujajo tudi delnice podjetij, ki lahko to krizo obrnejo sebi v korist. Zanimivi so lahko zdravstveni sektor, farmacija in vse, kar je vezano na delo od doma." Smo že videli dno? "Večina analitikov pravi, da morda še ni pravi čas za večje nakupe, in s tem se kar strinjam, saj težko pričakujemo, da se bo stanje razrešilo čez noč. Obstaja velika verjetnost, da se bo italijanski oziroma kitajski scenarij ponovil tudi v ZDA, in bolj ko se bodo mediji ukvarjali s številom žrtev, večji bo psihološki pritisk na Američane, to pa pomeni, da bi se lahko nihajnost finančnih trgov nadaljevala."

Plaz razprodaj udari tudi po manj prizadetih podjetjih
Najbolj črnogledi analitiki napovedujejo, da bi imel borzni zlom lahko celo podobno katastrofalne razsežnosti kot leta 1929, ko je indeks S&P v slabih treh letih zgrmel 86 odstotkov nižje in je bilo treba čakati do leta 1954, da je nadomestil vse izgube iz velike depresije. Ko se sproži val razprodaj, gredo navzdol seveda tudi delnice podjetij, ki v tej krizi ne bodo utrpela tako velike škode. "Po finančni krizi je šlo veliko denarja iz aktivnih skladov v pasivne indeksne sklade ETF in rezultat tega je, da tako kot so ob naraščanju delniških indeksov vlagatelji malo pozornosti namenjali t. i. 'value' delnicam, tako bo zdaj na poti navzdol tudi pritisk tudi na dobre delnice. Ko vlagatelji prodajajo ETF-sklade, morajo ti namreč ne glede na kakovost posameznih delnic prodati celoten nabor delnic v skladu."

Dow Jones (New York)19.173 (tedenski padec: -17,3 %)
S&P 500 (New York)2.304 točk (-15,0 %)
Nasdaq (New York)6.879 točk (-12,6 %)
DAX30 (Frankfurt)8.929 točk (-13,3 %)
Nikkei (Tokio)

16.553 točk 17.431 točk (-15 %)

SBITOP (Ljubljana)714 točk (-6,2 %)
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: 0,36 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: 0,75 %
EUR/USD1,1142 (+4,1 %)
EUR/CHF1,0548 (+0,4 %)
bitcoin6.250 USD (+1,1 %)
nafta brent24,54 USD (-10 %)
zlato1.499 USD (-2,1 %)
evribor (šestmesečni)-0,281 %
Rekordna presežna ponudba povzroča nočno moro državam proizvajalkam nafte

Mesečni padec utegne biti najhujši po letu 1931
V drugi polovici tedna je sicer kazalo, da se stvari umirjajo, potem ko je Evropska centralna banka sledila Fedu in napovedala dodaten, 750 milijard evrov vreden program odkupovanja obveznic, hkrati pa tudi vlade posameznih držav pripravljajo izjemne fiskalne ukrepe, ZDA v skupni vrednosti bilijon dolarjev. Frankfurtski DAX30 je v petek poskočil za skoraj štiri odstotke. Dow Jones pa je bil dopoldne za 400 točk v plusu, toda ob novicah, kako se okužba širi v ZDA, je sledil nov val panike. Dow je dan končal štiri odstotke (913 točk) pod izhodiščem, kar pomeni, da je v celotnem tednu izgubil 17,3 odstotka. Gre za največji tedenski padec po oktobru 2008, ko se je Dow Jones spustil 18,2 odstotka nižje. V mesecu marcu je ta elitni indeks, ki vsebuje 30 najpomembnejših ameriških podjetij (Apple, Boeing, Coca-Cola, Goldman Sachs ...), strmoglavil že za dobrih 24 odstotkov, tako da kaže na največji mesečni padec po septembru 1931.

Nafta se je ta mesec pocenila skoraj za polovico
Še bolj krute so številke na naftnem trgu, če vemo, da je brent mesec marec začel pri vrednosti nad 50 dolarjev, zdaj pa je 159-litrski sod severnomorske nafte vreden le 27 dolarjev. Vse kaže na rekordni mesečni polom cen nafte v zgodovini, tako kot bo rekordna tudi presežna ponudba. Po sporu med Savdsko Arabijo in Rusijo v kartelu OPEC+ od aprila ne bo več zaveze o manjših kvotah črpanja, Savdska Arabija in Rusija pa se pripravljata, da bosta črpali z vsemi razpoložljivimi kapacitetami. Medtem se krepi strah pred zlomom na trgu obveznic. Nervoza je velika, že tako so številne države prezadolžene, zaradi hude recesije, ki je na vidiku, bodo bonitetne agencije serijsko zniževale njihove "rejtinge" in zadolževanje bo vse težje. Donosnost italijanske desetletne obveznice je v sredo dosegla 2,9 odstotka, po novih ukrepih ECB-ja pa vendarle upadla pod 1,7 odstotka.