V ponedeljek je ta elitni newyorški delniški indeks poskočil kar za 1.627 točk oziroma za več kot sedem odstotkov, in to predvsem na podlagi podatka o manjšem številu novookuženih s koronavirusom v Španiji, Italiji in v New Yorku. No, seveda ne pozabimo tisoče milijard dolarjev, ki jih je v drugi polovici marca s spodbujevalnimi ukrepi ves svet vlil v finančni sistem in ki bo delno končal tudi na finančnih trgih, a vseeno – zdelo se je, kot da bi borze sklenile, da je krize že konec in da bo tudi gospodarsko okrevanje hitro. Žal tako hitro ne bo šlo. Omejitve gibanja bodo veljale še nekaj tednov, ponovno aktiviranje gospodarstva bo zelo previdno, potrebovali bomo več mesecev ali let, da se bo sistem spet postavil na noge. To so včeraj v drugi polovici dneva spoznali tudi na Wall Streetu, ki je dan začel s pribitkom štirih odstotkov, merjeno z Dow Jonesom, končal pa v rahlem minusu.

Sorodna novica Bo recesija v obliki črke V, L ali celo I?

Jamie Dimon pohvalil Fed, grajal pa politiko
V krizi 2008 so bile banke del težav, zdaj naj bi bile del rešitve. Jamie Dimon, predsednik uprave največje ameriške banke (po bilančni vsoti) Morgan Chase, je v pismu delničarjem razmišljal, kakšno škodo bo gospodarstvu povzročila pandemija koronavirusa. V najslabšem scenariju bi lahko v drugem četrtletju BDP strmoglavil za 35 odstotkov, stopnja brezposelnosti pa bi narasla na 14 odstotkov. Poudaril je, da je "njegova" banka pripravljena na slabe čase, saj ima zelo močne bilance. Na pomoč so že priskočili malim in srednjim podjetjem, posodili bodo še dodatnih 150 milijard, čeprav se zavedajo, da bo z recesijo narasel odstotek slabih posojil. Jamie Dimon je še kritiziral ameriško politiko (nikogar ni konkretno izpostavil), ki se je slabo odzvala na izbruh koronavirusa, pohvalil pa Fed oziroma vse centralne banke in vlade, da so se z izjemnimi spodbujevalnimi ukrepi hitro odzvale na šok.

Slovenija se je zadolžila še za 2,25 milijarde evrov
Ob vseh težavah, ki so se zgrnile nad svet, je ugodno vsaj to, da so tržne obrestne mere še naprej izredno nizke. Razmere za zadolževanja tako ostajajo prijazne, kar je včeraj izkoristila tudi Slovenija in se z izdajo nove desetletne obveznice in s povečanjem obsega dveh predhodnih izdaj obveznic zadolžila za novih 2,25 milijarde evrov. Skupno se je država letos zadolžila za 5,4 milijarde evrov. Pri zadnji zadolžitvi je Slovenija izdala desetletno obveznico v vrednosti ene milijarde evrov, za 100 milijonov evrov pa je povečala obseg izdaje obveznic, ki zapadejo v plačilo avgusta 2045, ter za 1,15 milijarde evrov nedavno izdajo triletnih obveznic, ki zapadejo v plačilo marca 2023. Natančne obrestne mere niso znane. Donosnost desetletne slovenske obveznice na sekundarnem trgu sicer znaša približno 0,75 odstotka.

V Frankfurtu umirili razmere
Evropska centralna banka je prejšnji mesec odigrala ključno vlogo pri tem, da je donosnost italijanskih obveznic ostala nizka. Ko je bilo jasno, da bo italijansko gospodarstvo zelo prizadeto in da bo moral Rim še močneje zvišati javni dolg, so bile italijanske obveznice nekaj dni na prepihu, cena je močno padla, zahtevana donosnost pa narasla. Toda agresivni nakupi ECB-ja so Italiji olajšali položaj: 35 odstotkov od 34 milijard evrov je bilo namenjenih za odkupe italijanskih vladnih dolžniških papirjev, s čimer so pri ECB-ju hitro unovčili jokerja, saj so prav z marčevskimi protikriznimi ukrepi odpravili omejitev, da je mogoče odkupiti le 33 odstotkov obveznic določene države. Odkupe sicer v okviru ECB-ja izvajajo predvsem nacionalne centralne banke, ki obveznice in dobiček ali izgubo z njihovega naslova knjižijo v lastnih bilancah.