Skoraj leto dni se Dow Jones, elitni indeks 30 ameriških korporacij, na tedenski ravni ni tako kot zdaj zvišal štirikrat zapored, kar spet napeljuje na misel, ali so delniški trgi kot že tolikokrat v zgodovini ravno oktobra dosegli dno. Trenutno se zdi, da je Fed še veliko preveč jastrebji, da bi smeli upati na skorajšnji konec medvedjega trenda. Terminski trgi napovedujejo, da bo Fed, ki se trenutno ne ozira kaj preveč na nevarnost recesije, ampak se je z vso resnostjo lotil zniževanja inflacije, obrestno mero do maja 2023 zvišal na pet odstotkov, to pa bi lahko prineslo trd pristanek ameriškega gospodarstva in tudi svetovno recesijo, sploh ker tudi preostale velike centralne banke čaka še dolgotrajen boj z inflacijo.

V sredo obresti v ZDA spet močno navzgor
Ameriško gospodarstvo se sicer lahko pohvali z 2,6-odstotno gospodarsko rastjo v obdobju julij–september, potem ko je v prejšnjih dveh četrtletjih BDP nekoliko nazadoval, vendar pa v ZDA vseeno uradno niso razglasili recesije. Veliko vprašanje je, kaj bo prihodnje leto. Vse je v rokah centralne banke, ki se bo spet sestala v prvih dveh novembrskih dnevih in bo skoraj zagotovo obrestne mere – tako kot je to v četrtek storila tudi Evropska centralna banka – zvišala za 75 bazičnih točk, na 3,75 odstotka. Precej pomembnejše bo ujeti namige, kako bo z zaostrovanjem denarne politike v prihodnje. Ravno upanje, da bomo decembra že videli zmernejši dvig obrestne mere (za 0,5 odstotne točke), je v zadnji tretjini oktobra povzročilo lepo okrevanje delniških indeksov.

Sorodna novica Elon Musk prevzel Twitter in začel odpuščati

Tehnološki velikani pričakujejo težke čase
Sezona objav četrtletnih poslovnih rezultatov je medtem dosegla vrhunec s serijo večinoma negativnih presenečenj tehnoloških velikanov. Njihovo poslovanje kaže, da tudi Silicijeva dolina vse bolj občuti vpliv visoke inflacije in višjih obrestnih mer. Nekatere delnice, ki so bile v bikovskem trendu po finančni krizi 2008 ljubljenci trga, rast pa se je merila v več tisoč odstotkih, do doživele malo katastrofo. Metine delnice so v enem dnevu strmoglavile za več kot 20 odstotkov, podobno buren odziv pa je bilo po objavi četrtletnih rezultatov (vsaj v prvih trenutkih zunajborznega trgovanja) v četrtek opaziti tudi pri Amazonu, pri katerem je na papirju izpuhtelo skoraj 200 milijard dolarjev, a je petkovo redno trgovanje le prineslo malo manj divji padec (-12 odstotkov) in znižanje tržne vrednosti podjetja "le" za dobrih 100 milijard dolarjev, na najnižjo vrednost po aprilu 2020.

Metine delnice najnižje po letu 2016
Amazon je imel sicer v tretjem četrtletju za 3,9 milijarde dolarjev dobička, kar je devet odstotkov manj kot v istem lanskem obdobju. Analitike je predvsem razočaral z napovedjo upočasnitve rasti prodaje v tekočem četrtletju (prihodki naj bi znašali med 140 in 148 milijard dolarjev; trg je pričakoval 155 milijard) in s pričakovanji, da bodo višji stroški v kombinaciji z močnim dolarjem precej prizadeli dobiček. Tudi Google in Meta sta poročala o strmem padcu dobička, pri Meti (oziroma Facebooku) se je celo prepolovil. Tako Google kot Meta sta močno odvisna od oglaševalskih prihodkov, Metino poslovanje pa hromijo tudi visoki stroški projekta virtualne resničnosti oziroma metaversuma (ta naj bi postal naslednja velika stvar), tu sta tudi vse večja konkurenca (TikTok) in nevarnost, da bodo regulatorji družabnim omrežjem še bolj stopili na prste. Metine delnice so padle pod 100 dolarjev in so zdaj najnižje po letu 2016.

Apple svetla izjema: dobiček in prodaja boljša od pričakovanj
Tudi Microsoftove delnice so strmo padle, saj podjetje napoveduje močno ohladitev na trgu osebnih računalnikov in precej nižjo rast storitev računalništva v oblaku Azure. Svetla izjema je Apple, ki bo očitno bolje preživel obdobje, ko so potrošniki postali zelo previdni. Podjetje je tako z dobičkom kot s prihodki tretjega četrtletja preseglo napovedi analitikov, pa čeprav je vrednost dolarja v tem obdobju še naraščala in čeprav prodaja ključnega proizvoda, iPhonov, le ni bila tako visoka, kot so nekateri napovedovali (skupno za 42,6 milijarde dolarjev). Je pa zato presenetilo zanimanje kupcev za računalnike iMac, katerih prodaja je v četrtletju do septembra dosegla 11,5 milijarde dolarjev. Skupno je imel Apple za dobrih 90 milijard dolarjev prihodkov v obdobju julij–september, kar je osem odstotkov več kot lani. Bruto marža je dosegla zavidljivih 43,3 odstotka, kar je rekord za četrtletje julij–september.

Petrolova cepitev delnic v razmerju 1:20
V sredo, ko bo Ljubljanska borza po praznikih spet odprta, naj se Petrolovi delničarji ne ustrašijo navidezno močnega padca Petrolovih delnic. Petrol je namreč izpeljal cepitev delnic v razmerju 1:20, kar pomeni razdelitev ene delnice na 20 delnic. Število Petrolovih delnic se bo tako z 2,0863 milijona povečalo na 41,726 milijona. "Ko je bila cena delnice prek 500 evrov, je to določenim vlagateljem predstavljalo izziv. Bolje je, če je cena nižja, saj je dostopnejša tudi malim vlagateljem," je na spletnem dogodku Trguj na borzi, ki ga je pripravila Ljubljanska borza, povedal Matija Bitenc, član Petrolove uprave. Poudaril je, da rešujejo težave na področju plina: "Gre predvsem za trenuten izziv nedobav plina po ruski pogodbi. Te količine je treba zdaj dokupovati po visokih borznih cenah, zato nastaja izguba. Govorimo o enkratnem dogodku, te nedobave so predvidene le še za november in december. Vidimo pa, da ukrepi Evropske komisije delujejo pozitivno na borzne cene in trenutno kaže, da bodo ti negativni učinki precej omejeni."