V ZDA se je inflacija, merjena z indeksom cen potrošnikov (CPI), prvič po letu 2008 povzpela nad štiri odstotke (4,2). Vlagatelji so se ustrašili, da bo moral Fed hitreje od pričakovanj začeti zaostrovati denarno politiko, zato je bilo na Wall Streetu v prvi polovici tedna precej nervoze, Dow Jones je od ponedeljka do srede zanihal skoraj 1200 točk navzdol, predvsem so se cenile tehnološke delnice. A ob koncu tedna je bila smer spet navzgor. Vseeno se vodilni indeksi na tedenski ravni niso izvili iz rdečih številk: Dow Jones je izgubil dober odstotek, Nasdaq pa 2,3 odstotka.

Kako je inflacija vplivala na donosnost?
Panika za zdaj ni potrebna, treba bo namreč počakati še nekaj mesecev, preden bomo lahko sklenili, da je visoka inflacija postala resen problem razvitega sveta. Zgodovina potrjuje, da inflacija ni preveč načela donosov na delniških trgih: med letoma 1900 in 2017 je bila povprečna letna donosnost delnic na Wall Streetu približno 11-odstotna, če upoštevamo inflacijo, pa še vedno osemodstotna. Finančni svetovalci menijo, da je treba vztrajati v delniških naložbah. Navsezadnje: v zadnjih 20 letih je imel indeks S&P 500 povprečno šestodstotno letno donosnost, kdor pa je zamudil 20 najboljših dni, ker je odprodal svoj portfelj in ga nato po višji ceni kupil nazaj, je bila povprečna letna donosnost komajda še pozitivna (+0,1 %).

Srebro v zadnjem letu pridobilo 70 odstotkov
A vseeno: kako zaščititi premoženje pred inflacijo? Zlato, tradicionalno pribežališče pred inflacijo, se v zadnjem letu ni preveč izkazalo, pridobilo je le šest odstotkov. Precej bolj živahno je bilo srebro, katerega cena se je v enem letu povzpela za več kot 70 odstotkov. Z odpiranjem gospodarstva bi prav lahko cena še naraščala, saj je srebro nepogrešljiv del številnih izdelkov za vsakdanjo rabo. Zanimive bi bile lahko tudi bančne delnice. Bankam bi se namreč obrestne marže (zaradi višjih obresti) lahko precej zvišale, kar bi seveda pozitivno vplivalo na dobičke. A vse našteto so naložbe, ki so predvsem za mlajšo generacijo neprivlačne, saj je vendar tu - bitcoin, s svojo omejeno ponudbo in, kot so prepričani nekateri, neomejeno možnostjo zaslužkov. A ravno zadnji teden je pokazal, da se nikoli ne smejo zanemariti tveganja nenadnih padcev.

Musk spet poskrbel za vznemirjenje
V četrtek zjutraj in dopoldne so bili padci pri bitcoinu (in pri večini drugih kriptovalut) kar hudi, potem ko je Elon Musk tvitnil, da zaradi skrbi za okolje (rudarjenje zahteva veliko električne energije) za zdaj prekinja možnost nakupa električnih vozil Tesla z bitcoini. Pred Muskovim tvitom je bila tržna kapitalizacija vseh kriptovalut 2,43 bilijona dolarjev, malo pozneje pa le še 2,06 bilijona. "Izbrisanih" je bilo 365 milijard papirnatega premoženja! Ko je Musk naslednji dan sporočil, da v želji, da izboljšajo učinkovitost transakcij, sodeluje z razvijalci dogecoina (pri katerem ga visoki stroški rudarjenja očitno še ne skrbijo), se je vrtiljak zavrtel v drugo smer. Vsaj pri dogecoinu, ki je porasel za okrog 50 odstotkov in dosegel 0,59 dolarja.

"Ljudje se pogovarjajo samo še o kriptovalutah"
"Čista manipulacija. Da z enim tvitom izgine za 365 milijard dolarjev premoženja, ni le problem neke volatilnosti na kriptotrgu, ampak kaže tudi na moč vplivnežev in družbenih omrežij," je za Odmeve na TV SLO povedal pravni svetovalec za digitalizacijo Peter Merc. Ob tem je dodal: "V zadnjih mesecih smo priča špekulacijam in balonu, ki se napihuje. Prej ko slej se bo to poznalo v sistemskem tveganju. Z nekaj kliki se lahko dobi potrošniško posojilo, ljudje se zadolžujejo, veliko tega je šlo v kriptovalute. Slovenija je pri kriptovalutah ves čas med prvimi petimi državami na iskalniku Google. Ko pridem zjutraj v telovadnico, se ljudje pogovarjajo samo še o kriptovalutah." Včeraj je bitcoin padel vse do 47.200 dolarjev in je bil na tedenski ravni za 20 odstotkov v minusu. Tudi eter je doživel popravek (zdrs pod 3700 dolarjev), zablestel pa je cardano, ki se je povzpel krepko nad dva dolarja, tako da je bila tedenska rast 40-odstotna.