Ameriška centralna banka je pričakovano, tako kot že na julijski seji, znižala ključno obrestno mero za četrtino odstotne točke. Koliko je ta ukrep sploh smiseln, je drugo vprašanje. Priznani vlagatelj Howard Marks je za CNBC povedal, da gre ameriškemu gospodarstvu dobro in da še najmanj dve leti ni pričakovati recesije. Marks tudi meni, da Fedova naloga ni preprečevanje naslednje recesije, ampak predvsem nadzorovanje inflacije. Foto: Reuters

Po treh tednih rasti je newyorški Dow Jones v zadnjih petih dneh nazadoval za 1,1 odstotka. V ponedeljek so se vlagatelji odzvali na okoli 15-odstotni skok cen nafte (več o tem pozneje), ob koncu tedna pa so se kupcem malce zatresle roke, ko so kitajski trgovski predstavniki odpovedali obisk kmetij v Montani, kar kaže na to, da največji gospodarstvi sveta še nista blizu trgovinskemu dogovoru. Vseeno je Dow Jones v primerjavi z začetkom septembra, ki je v zgodovini vedno veljal za najslabši mesec v letu, višji za dva odstotka. Je po avgustovskih nemirih na finančnih trgih zaradi novih likvidnostnih ukrepov centralnih bank spet zarohnel bik? Pri Goldman Sachsu opozarjajo, da je pred nami še oktober, ko se volatilnost v povprečju poviša kar za 25 odstotkov. Če bodo objave četrtletnih poslovnih rezultatov slabe, bi to lahko resno zamajalo delniške indekse.

Fed znižal obrestno mero na raven od 1,75 do dva odstotka

Fed posredoval z več kot 200 milijardami dolarjev
Ameriška centralna banka je v sredo pričakovano znižala ključno obrestno mero Fed funds za četrtino odstotne točke, razburljivejše pa so bile poteze Fedove newyorške podružnice, ki je prvič po dobrem desetletju posegla na finančni trg. V več ločenih "operacijah" je z repoposli v finančni sistem vbrizgala 203 milijarde dolarjev, potem ko je na tem trgu obrestna mera ob bančnem krču nenadoma porasla na 10 odstotkov, po posegih pa spet zdrsnila pod tri odstotke. Fedova izpostava je napovedala, da bo tudi v prihodnjih dneh posegala na denarnem trgu. V nasprotju z letom 2008, ko je banke hromila finančna kriza, je treba tokrat ukrepati zaradi drugih, bolj tehničnih vzrokov, kar je povezano predvsem s tem, da finančno ministrstvo nove zakladne menice izdaja v trenutku, ko je treba plačati četrtletni davek na dobiček.

Kaj je repoposel?
Repoposel je posel, pri katerem prodajalec proti kupnini na kupca prenese vrednostne papirje, nato pa kupec na določen dan ali na poziv za ceno ponovnega nakupa prenese na prodajalca enako količino istovrstnih vrednostnih papirjev. Vir: Združenje bank Slovenije

Nafta po ponedeljkovem šoku navzdol
Vrednost nafte brent je v ponedeljek (po napadih na savdske rafinerije, ki načrpajo pet odstotkov svetovne ponudbe) porasla nad 70 dolarjev za 159-litrski sod, nato pa ob zagotovilih, da bodo Savdijci do konca septembra obnovili izvoz nafte v polnem obsegu, večinoma drsela navzdol. "Zaloge so velike, ni se treba bati, da bi doživeli naftno krizo, razen če se ZDA odločijo za večje vojno posredovanje na Bližnjem vzhodu," je za TV SLO povedal strokovnjak za energetiko Peter Novak. Brent je teden končal pod 65 dolarji. Skoraj sedemodstotna tedenska rast tako ni bila prav ekstremna, saj ne gre niti za največjo letošnjo rast znotraj enega tedna, je pa dovolj, da se bo v torek gorivo v Sloveniji podražilo.

Dow Jones (New York)26.921 točk
Nasdaq (New York)8.117 točk
DAX30 (Frankfurt)12.468 točk
Nikkei (Tokio)22.079 točk
SBITOP (Ljubljana)857 točk
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: 0,05 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: 1,76 %
EUR/USD1,1018
EUR/CHF1,0913
bitcoin10.000 USD
nafta brent64,45 USD
zlato1.516 USD
evribor (šestmesečni)-0,358 %
Cene nafte so v ponedeljek zaradi napadov na savdsko naftno industrijo, kar naj bi v eni največjih izvoznic nafte povzročilo prepolovitev črpanja, za hip porasle za 20 odstotkov, nato pa so se strasti pomirile. Če je bil brent na začetku tedna nad 70 dolarji za sod, je bila njegova vrednost v ponedeljek manj kot 65 dolarjev. V celotnem tednu je brent pridobil 6,7 odstotka (največ po januarju), ameriška lahka nafta (vredna je okoli 58 dolarjev za 159-litrski sod) pa slabih šest odstotkov, kar je največ po junijski devetodstotni tedenski rasti. Foto: Reuters

Rekordna vrednost paladija
Na trgu plemenitih kovin izstopa sveža rast paladija, ki je že sedem tednov zapored v pozitivnem trendu. Cena je v petek pri 1.654 dolarjih dosegla zgodovinski vrh. Letos se je paladij, ki je zelo pomembna surovina v avtomobilski industriji, podražil že za 30 odstotkov. Kriptovaluta bitcoin v zadnjih dneh niha okrog 10 tisoč dolarjev, je pa opaznejši preboj uspel ethru, ki je na tedenski ravni poskočil za 20 odstotkov in presegel mejo 220 dolarjev.

New York na vrhu, Pariz izkorišča brexit
New York ostaja najpomembnejše finančno središče na svetu, kaže sveža objava indeksa GFCI (Global Financial Centres Index), ki ga na pol leta izračunavajo v londonskem Cityju, pri čemer med okoli 3.300 vlagatelji ocenjujejo več kot sto svetovnih finančnih središč. London je zaradi brexita že lani izgubil primat vodilnega finančno-poslovnega središča sveta, tokrat je zaostanek za New Yorkom, ki je zbral 790 točk, povečal na 17 točk. Na tretjem mestu je Hongkong (771 točk). Frankfurt je izpadel iz prve deseterice (na 15. mesto), se je pa občutno povzpel Pariz (seveda na račun brexita), ki je s 27. splezal na 17. mesto.

10 največjih finančnih središčtočksprememba
New York790-4
London773-14
Hongkong771-12
Singapur762-10
Šanghaj761-9
Tokio757+1
Peking748+10
Dubaj740+7
Šendžen739+9
Sydney738+2