Wall Street se je moral v ponedeljek sprijazniti z najvišjimi letošnjimi izgubami (Dow Jones je padel za 2,9 odstotka), sledili so trije pozitivni dnevi, v petek pa so delnice spet (rahlo) izgubljale. Na tedenski ravni je elitni indeks Dow Jones izgubil 0,8 odstotka. Vlagatelje je predvsem strah posledic carinske vojne med ZDA in Kitajsko, bojijo se, da bi Trump lahko Trump carine dvignil vse do 25 odstotkov, kar bi po mnenju analitikov pri Morgan Stanleyju lahko povzročilo globalno recesijo. Foto: Reuters

Še julija so bili delniški indeksi v New Yorku rekordno visoko, avgustovski nemiri pa napovedujejo burno jesen. Analitiki pri japonski Nomuri se celo bojijo ponovitve scenarija iz leta 2008, ko se je zlomila banka Lehman Brothers. Kje so težave? Fed ni pripravljen na tako agresivno zniževanje obresti, kot si želijo vlagatelji, Donald Trump je napovedal dodatne 10-odstotne carine na preostalih 300 milijard dolarjev kitajskega uvoza, Kitajska pa je na to odgovorila z embargom na ameriške kmetijske pridelke in z razvrednotenjem juana in s kršenjem "svete meje" 7 juanov za dolar. V petek je tečaj postavila pri 7,0136 juana za dolar, kar je najmanj po aprilu 2008. Ob koncu tedna je Trump še dodatno pokvaril razpoloženje, saj je povedal, da ameriška podjetja ne bodo poslovala s Huaweijem in da ZDA še niso pripravljene na sklenitev trgovinskega dogovora s Kitajsko.

Cena zlate unče je v zadnjem tednu poskočila za okrog 100 dolarjev oziroma za dobre štiri odstotke, od začetka leta pa je zlato poraslo že za 17 odstotkov. Foto: Reuters

Slovenija od začetka avgusta v elitnem klubu
Razlogov, da so vlagatelji postali previdnejši, je tako kar nekaj, svareči signali pred deflacijo in tudi recesijo pa prihajajo tudi z obvezniških trgov. V vsej zgodovini financ se še ni zgodilo, da bi se s toliko obveznicami (po nekaterih ocenah je skupna vrednost teh papirjev več kot 15 tisoč milijard dolarjev) trgovalo pri negativni zahtevani donosnosti. Rekorderja sta Švica in Nemčija. Kupci švicarskih desetletnih obveznic se trenutno sprijaznijo, da bodo imeli letno skoraj enoodstotno izgubo, če bodo obveznice držali do zapadlosti, pri primerljivi nemški obveznici pa je ta izguba 0,57-odstotna. V elitnem klubu držav, katerih 10-letne obveznice na sekundarnem trgu kotirajo tako visoko, da je zahtevana donosnost negativna, je od začetka avgusta tudi Slovenija.

Dow Jones (New York)26.287 točk
Nasdaq (New York)7.959 točk
DAX30 (Frankfurt)11.686 točk
Nikkei (Tokio)20.684 točk
SBITOP (Ljubljana)857 točk
10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: -0,08 %
10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: 1,73 %
EUR/USD1,1215
EUR/CHF1,0899
bitcoin11.400 USD
nafta brent58,73 USD
zlato1.497 USD
euribor (šestmesečni)-0,393 %

Padec BDP-ja v Veliki Britaniji
V petek se je sicer zaradi vladne krize občutno povečal pribitek na italijanske obveznice, saj se je donosnost povzpela za 24 bazičnih točk, na 1,77 odstotka. V ZDA desetletna obveznica prinaša približno 1,70-odstotno donosnost. Po mnenju nekaterih je to že lahko znak, da se bliža recesija, toliko bolj, ker je krivulja donosnosti že nekaj časa invertna, saj je donosnost kratkoročne trimesečne obveznice (ta je okrog dvoodstotna) nad donosnostjo dolgoročne desetletne obveznice. Takšni vzorci, ko so bili delniški trgi še rekordno visoko, donosnosti obveznic pa so padale (pri čemer je bila krivulja donosnosti invertna), so se kazali tudi leta 2007, kaj je sledilo v letu 2008, pa vemo. Mimogrede, britansko gospodarstvo je imelo v drugem letošnjem četrtletju nepričakovano negativno rast BDP-ja (-0,2 odstotka v primerjavi s četrtletjem prej) in očitno bi lahko brexit državo pahnil v recesijo. Funt je glede na dolar od začetka julija izgubil približno pet odstotkov in je vreden le še dobrih 1,20 dolarja.

Borze v strahu pred zlomom, ki bi spominjal na jesen 2008

Nafta v območju medveda, gorivo bo v torek cenejše
Napete razmere podžigajo rast zlata. Prvič po aprilu 2013 je treba za 31,1-gramsko unčo spet plačati več kot 1.500 dolarjev. V zadnjem tednu se je zlato podražilo za več kot štiri odstotke, kar je največ v zadnjih treh letih. Drugačno razpoloženje je na naftnem trgu. Dodatne carine, s katerimi Pekingu žuga Trump, so v kombinaciji s presenetljivo višjimi ameriškimi zalogami nafte (po sedmih tednih krčenja zalog so se te povzpele za 2,39 milijona sodov) poskrbele za padec brenta pod 56 dolarjev, kar pomeni, da so cene že za več kot 20 odstotkov oddaljene od letošnjega vrha, doseženega v aprilu. Za lahko nafto je bilo treba plačati le še dobrih 50 dolarjev za 159-litrski sod, je pa res, da je nafta ob koncu tedna okrevala, potem ko je Savdska Arabija nakazala, da bo s septembrom znižala proizvodnjo. Vseeno bo v torek gorivo v Sloveniji cenejše. Dodajmo še, da je Mednarodna agencija za energijo spet znižala oceno rasti povpraševanja po nafti za letošnje (1,1 milijona sodov dnevno) in naslednje (1,3 milijona) leto.