Omenjeni newyorški indeks, ki velja za morda še boljši barometer kot elitni Dow Jones, je od ponedeljka do četrtka (v petek so bili borzniki že na velikonočnih praznikih) poskočil za 12,1 odstotka. Ker se epidemija v zahodnem svetu še ne umirja in ker bodo posledice, ki jih bo utrpelo gospodarstvo, neslutene, se lahko upravičeno vprašamo: od kod vlagateljem razlog za optimizem? Ni dvoma, da so v ozadju tega malce čudežnega vstajenja predvsem še nikoli videni ukrepi centralnih bank in vlad. Ti so svet preplavili s takšno vsoto denarja, da človeku vzame sapo. Fed je v četrtek najavil še en sveženj ukrepov, vreden 2,3 bilijona dolarjev. Namenjen je predvsem malim in srednjim podjetjem z manj kot 10 tisoč zaposlenimi, ki bodo lahko dobila ugodna štiriletna posojila z obrestno mero med 2,5 in 4,0 odstotka, pa tudi korporacijam, ki so jih v tej krizi bonitetne agencije kaznovale z izgubo investicijske ocene, saj bo lahko Fed odslej (prek ETF-skladov) kupoval njihove obveznice in s tem poskrbel, da zahtevana donosnost ne bo preveč odstopala v primerjavi z elitnimi obveznicami.

Gre res za bilijone, ne milijarde
Pod MMC-jevimi borznimi komentarji se v zadnjem času pojavljajo pripombe bralcev, da smo narobe prevedli, kakšne zneske vodilne ustanove namenjajo za omilitev krize, v katero je svet pahnila pandemija s koronavirusom. Toda prav zares gre za bilijone (angleško: trillion) oziroma tisoče milijard dolarjev, saj z nekaj milijardami (angleško: billion) lahko priskočiš na pomoč le slovenskemu gospodarstvu (pa še tu ekonomist Egon Zakrajšek meni, da bi morala biti pomoč višja in bi morala znašati 15 milijard evrov), ne pa ameriškemu. Ukrepati je treba hitro in z enormnimi zneski: v ZDA je bilo v enem tednu še dodatnih 6,6 milijona prvih zahtevkov za denarno nadomestilo v času brezposelnosti, potem ko je v dveh tednih prej službo izgubilo 10 milijonov Američanov. Tudi iz Nemčije prihajajo črne novice. Vodilni ekonomski inštitut Ifo ocenjuje, da se bo največje evropsko gospodarstvo v drugem četrtletju skrčilo za 9,8 odstotka, kar je dvakrat več kot v prvem četrtletju 2009, ko je bila finančna kriza na vrhuncu. Že v obdobju januar–marec naj bi BDP nazadoval za 1,9 odstotka, ocenjuje Ifo, ki pa za naslednje leto napoveduje močen odboj in 5,8-odstotno gospodarsko rast.

Sorodna novica Delno olajšanje na naftnem trgu: cenovna vojna končana

Opec v rekordne reze proizvodnje
Opec in zaveznice (Opec+) so se na videokonferenci odločili, da bodo maja in junija načrpali 10 milijonov sodov dnevno manj (v primerjavi s proizvodnjo na začetku aprila) in s tem vsaj nekoliko olajšali razmere na trgu, ki se dnevno spopada z rekordno presežno ponudbo, ki po nekaterih ocenah celo presega 30 milijonov sodov dnevno. Levji delež sta nase prevzeli največji izvoznici Savdska Arabija in Rusija. Mehika je ponudila le 100.000 sodov, štirikrat manj od zahtev Opeca, a naj bi se po posredovanju Trumpa (ta naj bi celo ponudil, da bodo tudi ZDA nekoliko zmanjšale proizvodnjo) omehčala. V petek je sledila telekonferenca z državami G20, od katerih Opec+ želi, da proizvodnjo skupno znižajo za pet milijonov sodov. Načeloma se vsi strinjajo, da so rezi nujni, toda navdušenje hitro mine, ko je treba pri tem sodelovati. Ruski minister za energijo Aleksander Novak je povedal, da je Kanada, četrta največja proizvajalka (februarja je načrpala 4,9 milijona sodov dnevno), output pripravljena znižati za milijon sodov, kar pa je pristojni kanadski minister zanikal.

Tudi v Ljubljani močna rast, največ pridobil Triglav
Vprašanje je, ali bo Opecov dogovor res ustavil padanje cen nafte, ki so trenutno več kot pol nižje kot na začetku leta. Ameriška lahka nafta je v četrtek, tik pred začetkom videokonference, dnevni vrh dosegla pri 28,36 dolarja (to je pomenilo več kot 10-odstotno rast), saj so se pojavljali namigi, da naj bi se kartel dogovor o 20-milijonskem znižanju proizvodnje, na koncu pa je cena padla na 23 dolarjev. Delniški trgi so zadnji teden blesteli, Dow Jones se je zvišal za več kot 12 odstotkov (od marčevska dna se je odbil že za skoraj 30 odstotkov), prav tako širši indeks S&P 500, kar je največ od leta 1974, ko je poskočil za več kot 14 odstotkov. Indeks SBI TOP se je v štirih dneh okrepil za 11,5 odstotka. Prometa je bilo na domači borzi za več kot osem milijonov evrov. Triglavove delnice so se podražile za 18 odstotkov, Krkine za 13 odstotkov. Nadzorni svet in uprava Krke sta predlagala, da se delničarjem za lani izplača dividenda v višini 4,25 evra bruto, kar je tretjina več kot lani.