Na naftnem trgu so razmere zaradi hudega šoka na strani povpraševanja, ki je marca sovpadalo še s ponudbenim šokom (Savdska Arabija je napovedala, da bo nafto črpala z vsemi zmogljivostmi), najhujše v zgodovini. Marca so se cene nafte prepolovile, kazalo je celo, da bodo zdrsnile pod 10 dolarjev. Dogovor držav Opec+ je vendarle malce uravnovesil trg, se pa z nafto še vedno trguje vsaj pol nižje kot na začetku leta. Foto: Reuters
Na naftnem trgu so razmere zaradi hudega šoka na strani povpraševanja, ki je marca sovpadalo še s ponudbenim šokom (Savdska Arabija je napovedala, da bo nafto črpala z vsemi zmogljivostmi), najhujše v zgodovini. Marca so se cene nafte prepolovile, kazalo je celo, da bodo zdrsnile pod 10 dolarjev. Dogovor držav Opec+ je vendarle malce uravnovesil trg, se pa z nafto še vedno trguje vsaj pol nižje kot na začetku leta. Foto: Reuters
Organizacija držav izvoznic nafte je bila z namenom, da vpliva na ponudbo in povpraševanje, ustanovljena leta 1960, prve članice so bile Savdska Arabija, Irak, Iran, Kuvajt in Venezuela, trenutno pa je v kartelu 14 držav, ki načrpajo 44 odstotkov vse svetovne nafte. V zadnjem času se vse več govori tudi o druščini Opec+, v katerem je poleg držav Opeca še 10 drugih proizvajalk nafte, tudi Rusija. Foto: Reuters
Organizacija držav izvoznic nafte je bila z namenom, da vpliva na ponudbo in povpraševanje, ustanovljena leta 1960, prve članice so bile Savdska Arabija, Irak, Iran, Kuvajt in Venezuela, trenutno pa je v kartelu 14 držav, ki načrpajo 44 odstotkov vse svetovne nafte. V zadnjem času se vse več govori tudi o druščini Opec+, v katerem je poleg držav Opeca še 10 drugih proizvajalk nafte, tudi Rusija. Foto: Reuters

Največ, za 3,3 milijona sodov, bo proizvodnjo oklestila Savdska Arabija. Opec in zaveznice, med katerimi je najpomembnejša Rusija (načrpala bo dva miljona sodov manj), bodo od junija, ko bi se moralo svetovno gospodarstvo počasi postaviti na noge, postopno omilili zgodovinsko ostre reze: do decembra bodo tako skupaj načrpali osem milijonov sodov dnevno manj kot zdaj, od januarja 2021 do aprila 2022 pa bo proizvodnja dnevno nižja za šest milijonov sodov. S tem se je končala cenovna vojna, ki jo je pred mesecem dni sprožila Savdska Arabija, posledično pa je bil naftni trg zaradi hkratnega šoka na strani ponudbe in povpraševanja v prostem padu. Dno je nafta dosegla prejšnji ponedeljek, ko je bilo treba za ameriško lahko nafto plačati manj kot 20 dolarjev, danes pa je bila cena v razponu med 24 in 28 dolarji pri nafti WTI in med 32 in 36 dolarji pri severnomorski nafti brent.

Svetovna naftna vojna: cena strmoglavila pod 20 dolarjev

Nekateri so pričakovali več
Pred začetkom današnje težko pričakovane maratonske videokonference je bila nafta za več kot 10 odstotkov nad izhodiščem, po odločitvi, da bo Opec+ dva meseca črpal 10 milijonov sodov dnevno manj, pa je bila spet v precej rdečem območju. Zasedanje namreč ni upravičilo vseh pričakovanj, saj so nekateri napovedovali, da bi lahko videli tudi višje reze, morda za 15 milijonov sodov. Nakateri so celo ugibali, da bi utegnile sodelovati tudi ZDA, kjer pa bo proizvodnja v vsakem primeru nižja, saj bodo morali zaradi visokih stroškov, ki so značilni za ameriške proizvajalce, tam zapreti veliko črpališč. Razmere na naftnem trgu so namreč najhujše v zgodovini, po nekaterih najbolj črnogledih ocenah je vsak dan za 35 milijonov sodov presežne ponudbe nafte. Opec pričakuje, da bo letošnji padec povpraševanja po nafti znašal 6,8 milijona sodov dnevno, s čimer bo izbrisana vsa rast v zadnjih petih letih.

Na Wall Streetu se nadaljuje okrevanje
Višje cene nafte ugodno vplivajo na delnice naftnih podjetij, tečaj Exxon Mobila se je na Wall Streetu v prvi polovici četrtkovega trgovanja zvišal za več kot pet odstotkov, kar je pomagalo indeksu Dow Jones, da se je po enem mesecu spet zavihtel nad 24 tisoč točk, potem ko je pred tremi tedni padel na 18.220 točk. Vlagatelji so pozdravili tudi novo "akcijo" ameriške centralne banke. Fed je predstavil kar 2,3 bilijona dolarjev (2300 milijard) vreden sveženj ukrepov, med katerimi je tudi ta, da bo odslej (prek ETF-skladov) kupoval tvegane podjetniške obveznice, ki so po 22. marcu izgubile investicijsko oceno in so zdaj v tveganem (junk) območju. Eno takšnih podjetij je tudi proizvajalec avtomobilov Ford. Delnice so po najavi Fedovih ukrepov poskočile za več kot 10 odstotkov.