Že zdaj je drugi val epidemije prinesel strožje ukrepe, jesen, ki se je uradno začela včeraj, bi prav lahko stvari še precej poslabšala. Delniški trgi so od konca marca močno pridobivali in ignorirali covid-19, zdaj pa so številke o novookuženih res skrb vzbujajoče. V prejšnjem tednu je bilo po vsem svetu skoraj dva milijona novih okužb, kar je šest odstotkov več kot teden prej in največ po začetku epidemije. Britanski premier Boris Jonhnson je napovedal ostrejše ukrepe, podobne novice prihajajo tudi iz drugih evropskih držav. Skratka, kdor pričakuje močno okrevanje gospodarstva, se bo verjetno uštel. Tudi guverner Feda Jerome Powell je spet poudaril, da lahko pravo okrevanje pričakujemo šele tedaj, ko bo koronavirus pod nadzorom, kar pa se bo zgodilo šele po odkritju cepiva.

Indeksi v nevarnih vodah
Težava je tudi v tem, da je Wall Street postal odvisen od spodbujevalnih ukrepov Feda in ameriškega kongresa, ki se trenutno bolj kot s svežimi milijardami, ki bi jih namenjal krepitvi gospodarstva, ukvarja z naslednico preminule ustavne sodnice Justice Ruth Bader Ginsburg. Newyorški Dow Jones je bil v ponedeljek, ko so izgubljale predvsem ciklične delnice, v najslabšem trenutku dneva že za 942 točk v minusu (-3,4 %), dan pa končal z 1,8-odstotno izgubo, pri 27.147 točkah. Širši S & P 500 je bil že skoraj 10 odstotkov pod rekordom (malo je torej manjkalo, da bi bil uradno v fazi popravka), prav tako mu je grozilo, da zdrsne pod 200-dnevno drseče povprečje, ki je pomemben mejnik v tehnični analizi, saj prebitje te meje pogosto sproži nove padce.

Do leta 2050 se bo javni dolg ZDA podvojil
V torek je trgovanje spet potekalo v bolj optimističnem tonu, predvsem tehnološke delnice so se podražile, Amazonove za dobrih pet odstotkov, potem ko so jih analitiki pri Bernsteinu uvrstili med papirje z nakupnim priporočilom. Indeksa S & P in Nasdaq sta prekinila štiridnevni negativni niz. Ameriški dolar je spet potrdil status varnega pribežališča. V primerjavi s košarico valut je splezal najvišje v zadnjih šestih tednih. Devizni trgovci se niso menili za poročilo Urada ameriškega kongresa za proračun (CBO), da se bo ameriški javni dolg v naslednjih 30 letih drastično zvišal in dosegel 195 odstotkov BDP-ja. Lani je dolg znašal 79 odstotkov BDP-ja, letos se bo povišal na 98 odstotkov, v naslednjih treh desetletjih pa se bo podvojil. Če je večja negotovost, ki zadnje dni vlada na finančnih trgih, podžgala dolar, pa tega ne moremo reči za plemenite kovine. Ravno močnejši dolar je bil razlog, da je cena zlata ta teden zdrsnila na 1.882 dolarjev, kar je najmanj po 12. avgustu.