Bančna sanacija in bančne odprodaje terjatev so dale zalet svetovalnemu in cenitvenemu podjetju, ki je pred dobrimi šestimi leti skočilo na vlak upravljanja alternativnih investicijskih skladov. Danes v njihovem portfelju najdemo med drugim Tuš, Merkur, Sportino, trgovske nepremičnine, medicinske centre, veterinarske klinike, otroške trgovine in energetiko. Matjaž Filipič spregovori o upravljanju skladov, spremembah v poslovnem okolju in pričakovanjih v letih 2023 in 2024.

Ena od sprememb, ki smo jim priča, je val upokojitev podjetnikov, ki so svoje družbe razvijali in širili od osamosvojitve, zdaj pa iščejo nasledstvo. Svoje deleže prodajajo tudi skladom. ALFI so največji alternativni investicijski skladi pri nas, nadzira jih ATVP, pred meseci so prevzeli še konkurenta Generali GEF. Matjaž Filipič razloži, kaj jih loči od vzajemnih skladov, kaj torej velja za alternativo: vse, kar niso delnice, obveznice oziroma vrednostni papirji, v katere se vlaga prek vzajemnih skladov. Med alternativo tako prištevamo terjatve, nepremičnine, zasebni kapital, alternativno financiranje, start-up sklade, vlaganje v energetiko, infrastrukturo ipd. Filipič pravi, da je industrija zelo zahtevna in polna znanja. Njena logika pa je v dobrem upravljanju in zagotavljanju donosov za vlagatelje, pogosto prek vlaganja v domače okolje, medtem ko vzajemni skladi z nakupi vrednostnih papirjev sredstva vlagateljev pretežno izvažajo. Vstopni znesek za alternativne sklade je praviloma 150 tisočakov, ki v Sloveniji pomenijo mejo med nepoučenimi in dobro poučenimi vlagatelji. Alternativni sklad je ustanovljen za določeno obdobje, zbrani denar vlagateljev se "zapre", vloži (v prej omenjene nepremičnine, odkupe terjatev ipd.), ta sredstva se upravljajo, ob koncu življenjske dobe pa se sklad likvidira in vlagatelji izplačajo. V ALFI se približujejo upravljanju pol milijarde evrov. Zakaj se jim je zdelo vredno vložiti v določena podjetja – o tem v nadaljevanju.

Kakšno bo sicer letošnje leto? Bodo več naložb prodali ali nadaljevali pohod nakupov? Direktor KF Finance in ALFI skladov odgovarja: "Gotovo bo še nekaj naložb, ki se bodo zgodile, čeprav smo, bi rekel, bolj v fazi dezinvestiranja. Nekaj naših naložb smo odprodali. V prvi polovici leta bo še zelo aktivno, ne samo na naši strani. Na splošno je občutek, da se v gospodarstvu izredno veliko dogaja, je pa to še odmev tega, kar je bilo 2022 že dogovorjeno. Vsaka stvar – prodaja ali nakup - poteka od devetih mesecev do enega leta." Filipič pričakuje, da bo v drugi polovici 2023 in v 2024 nastal nekakšen vakuum v poslovnih transakcijah. Podjetja bodo letos za 2022 izkazala rekordne rezultate, lastniki in vlagatelji imajo zato visoka pričakovanja. Kdor zdaj kupuje in vlaga, pa to tehta z negotovostjo, stroškom zadolževanja in to spreminja ocene, kaj si je mogoče privoščiti.

Evropska centralna banka bo letos nadaljevala dvigovanje temeljnih obrestnih mer. Kako bo to vplivalo na investiranje ali prodaje? V anglosaškem poslovnem okolju, v katerem stavijo na visoke finančne vzvode in so vajeni visoke zadolženosti, je izpostavljenost nihanjem obrestnih mer večja. "Kadar gre vse dobro, je to super. Kadar gre slabo, je pa to giljotina," komentira Filipič. Germanski del sveta je, dodaja, veliko bolj konservativen, večinoma dela z lastniškim kapitalom. "Pri naših skladih delamo izjemno malo z dolgom, zato smo precej samozavestni. Na segmentih, na katerih smo zadolženi, smo zasledovali fiksne obrestne mere."

Izognili smo se "ekonomski diktaturi"

V začetke samostojne poslovne poti tokratnega gosta podkasta Srce bije za posel je vtkana tudi ljubezen do športa, prostega časa, prijateljev in družine. Študijska kolega Matjaž Filipič in Bojan Kunovar sta leta 2009 zapustila svoji zaposlitvi v korporativni finančni in revizijski industriji ter se, tudi z namenom, da bi imela več časa za mladi družini in maratone, podala na skupno samostojno pot in v zgodbo privabila še nekaj prijateljev. Svetovalna in cenilska družba KF Finance je največji zalet dobila, ko so slovenske in tuje banke odprodajale slabe terjatve. Družba je kot svetovalna hiša pomagala tujim skladom, ki so se v letih 2015 in 2016 odločili delati skrbne preglede in kupovati portfelje bank. Tuji skladi praviloma niso zainteresirani za nakup podjetja, ki je vredno manj kot 10 milijonov evrov – in tu je družba KF Finance zagrabila priložnost. Poleg tega smo 2016 dobili zakonodajo na področju alternativnih investicijskih skladov.

Filipič osvetli pozornost, ki jo javnost namenja bančnim špekulacijam in poglavju o bančni sanaciji, medtem ko so se, pravi, največje špekulacije dogajale prej, v podjetjih. Kako pa danes gleda na obdobje, ko so banke iz bilanc "odmetavale" dolžnike, tudi takšne z zdravimi jedri, ki bi se jih dalo rešiti drugače? Takrat je vsak reševal samega sebe, tudi banke, pravi. Ponudi pa še en pogled na učinke, ki izvirajo iz tistega časa, ko so državo prežemale "tajkunske zgodbe". Če te ne bi trčile ob čeri ekonomske krize, danes po njegovem prepričanju ne bi imeli tako živahnega ekosistema podjetij in alternativnih skladov, zagonskih podjetij oziroma žuborenja zdravih malih in srednje velikih družb. Imeli bi deset močnih milijarderjev, ki bi vse obvladovali. Tako pa smo se izognili "ekonomski diktaturi". Pravi, da se je Slovenija od finančne krize ekonomsko razvila, kriza sama je prinesla tudi menjavo generacij.

Skladi ALFI danes upravljajo naložbe, kot so deleži v Tušu, Merkurju, družinskih podjetjih, številne poslovne nepremičnine, veterinarske klinike, medicinski centri, energetika itn. Komu pa ob izstopu te naložbe prodajo? V odgovoru na to vprašanje Filipič navede primer podjetja Reflex za oplemenitenje in predelavo ploščatega stekla. Reflex je bil v prisilni poravnavi, Alfi ga je razdolžil, vanj vložil štiri milijone, zdaj pa ga kupuje Damijan Vuk. Podjetje ostaja v domačih rokah, čeprav so se zanj zanimale tudi multinacionalke. Prednost domačega kapitala je, da pozna lokalno okolje in uživa njegovo zaupanje. "Ni vse, kar je tuje, zlato, ki se sveti. Presenečeni bi bili, kako nas Avstrijci podcenjujejo, kako smo za Nemce Balkan, sprašujejo o vojni v naši bližini, na Kosovu!"

Prosimo ga, naj strne vtise tudi o vlagateljih, ki si nas ogledujejo z drugih koncev Evrope … Njegov občutek pri Angležih in Skandinavcih je, da je svet zanje poligon. V DNK imperialističnih narodov je vtisnjen občutek, da lahko brez ovir gredo po celem svetu, iz njih izvira druga samozavest, ki jo včasih dojemamo kot podcenjevanje drugih. Sicer pa kapital potuje od zahoda proti vzhodu, delovna sila pa v nasprotni smeri. In kako se primerjamo s Čehi, ki so kar precej prisotni pri nas? Filipič vleče vzporednice s Češko in Slovenijo. So pa donosi na vložena sredstva na Češkem in Slovaškem nižji, tam imajo že daljšo tradicijo prisotnosti tujih mednarodnih korporacij. Čehi zato z investicijami prihajajo v Slovenijo, ker si tu obetajo višje donose. Tudi Zagreb bo z vključitvijo v schengen in prevzemom evra pridobil privlačnost, iz Zagreba bodo tujci pokrivali tudi naš trg.

ALFI ima v lasti delež v Engrotušu. Novembra je lastnike trgovskih podjetij v jugovzhodnem delu Evrope obvestil, da je Tuš v celoti ali po delih na prodaj. Tuš je po Filipičevih besedah v izjemno zahtevni panogi in ima še potencial za poslovno prestrukturiranje. Zakaj pa nameravajo obdržati Merkur? Trgovec za prenovo vrta in doma je zanje povsem druga zgodba. Pred dokončnim propadom so ga rešili Američani, prodali so ga skladom ALFI, ti so nato poleg trgovske dejavnosti kupili še nepremičnine. Filipič pravi, da je Merkur stabilna, razdolžena firma z novim vodstvom, dobro blagovno znamko in zadovoljivim tržnim deležem, ukvarja se z uporabniško izkušnjo in ima osem milijonov vstopov v trgovine vsako leto. Poleg tega Merkur povezuje dobavitelje energije (Alfi upravlja tudi sklad obnovljive energije z vetrnimi elektrarnami in sončnimi paneli zlasti na Hrvaškem) in energetske storitve za stranke.

Je javno zdravstvo učinkovito?

Ne moremo mimo vprašanja, zakaj ALFI kupujejo medicinske centre. Kakšen trend in priložnost vidijo v naložbah, ki gredo v nos celo delu koalicije, ki se zavzema za povsem javno zdravstvo? Matjaž Filipič odgovarja: "Osebno sem imel pred tremi leti izkušnjo z javnim zdravstvom in sem bil zelo zadovoljen. Vsi smo lahko hvaležni, da imamo javno zdravstvo. Glavno vprašanje, če že smo pri tem, pa je učinkovitost. Tu nastane tudi ključna razlika, če je zadeva v privatnih rokah." Verjame v sobivanje javnega in zasebnega zdravstva, v njuno blagodejno konkurenco, zasebno sicer vidi zlasti na polju boljše diagnostike.

Gost podkasta ne velja za individualista. Športnih podvigov, kot so trail teki in dolgi pohodi, se loteva v dobri družbi. "Tudi izgubljanje, če je v družbi, je bolj zabavno." Pisarno deli s poslovnim partnerjem Bojanom Kunovarjem, ki je prav tako kot on direktor. Tudi skladi so vodeni tako, da ima vsak dva direktorja. Dvojna energija, razpolovljeni problemi. Pa ljudem moraš veliko zaupati, pravi Filipič o svojem načinu vodenja, "kot vodja sem obveščen, ampak bi bili presenečeni, kako sem na drugi strani nevključen".