Foto: BoBo
Foto: BoBo

"Zakaj vse do zdaj niste dali nobene možnosti za vsaj delno odprtje gostinskih lokalov tistim gostincem, ki imajo možnost pripravljati malice za delavce, predvsem tople in zdrave obroke, in kulturno zaužitje te malice v toplem prostoru, pod okriljem nadzora in spoštovanja vseh ukrepov," so v Sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije zapisali v pismu predsedniku vlade Janezu Janši ter ministroma za gospodarstvo in delo Zdravku Počivalšku in Janezu Ciglerju Kralju.

Posledice zaprtja panoge bodo, kot so opozorili, hude. "Kot v vsaki krizi doslej največja bremena nosijo prav delavci. Kapital se ohranja, položaj delavcev pa se vse bolj slabša. Govoriti, da smo na isti ladji, je veliko sprenevedanje," so navedli. Od vlade zato pričakujejo, da ravna odgovorno do vseh delavcev in državljanov.

Vladi predlagajo, da v osmem protikoronskem svežnju to nadomestilo za delavce, ki ne morejo delati zaradi odloka vlade, zviša na 100 odstotkov. "Nedopustno je, da ste pozabili na delovne invalide, na delavce, ki delajo krajši delovni čas in za preostali del prejemajo nizka mesečna nadomestila in so med prejemniki najnižjih dohodkov," so navedli. Ob tem predlagajo tudi dodatek v višini najmanj 200 evrov "vsem zaposlenim v realnem sektorju, ki v teh težkih razmerah delajo, in dodatek v višini 30 odstotkov osnovne plače delavca za zaposlene, ki delajo z bolniki oz. uporabniki, pri katerih obstaja sum na okužbo s koronavirusom".

Trgovinska zbornica pričakuje vnovično odprtje vsaj dela neživilskih trgovin

Oglasili so se tudi v Trgovinski zbornici Slovenije (TZS), kjer pričakujejo, da bo vlada dovolila odprtje vsaj dela neživilskih trgovin. Predsednica TZS-ja Mariča Lah pravi, da se zavedajo, da so merila za sproščanje odvisna od epidemioloških razmer v državi, zato skrbno spremljajo te podatke ter že dalj časa opozarjajo, da so med regijami lahko velike razlike ter da bi bilo treba omogočati poslovanje trgovine na vseh blagovnih skupinah v posameznih regijah takoj, ko epidemiološki podatki to omogočajo.

Vlado so spomnili, da bo od ukrepov v osmem protikoronskem svežnju odvisno, ali bodo trgovci, ki ne smejo v celoti ali delno poslovati, lahko preživeli. Želijo 100-odstotno kritje fiksnih stroškov in vsaj delno povračilo izgube prihodka za vsak dan zaprtja vključno od dneva razglasitve epidemije. "Povračilo fiksnih stroškov v celoti in izpad prihodka morata biti zagotovljena vsaj dejavnostim, ki bodo lahko odprte šele v oranžni fazi sproščanja ukrepov. Drži, da se z vladnimi ukrepi povrne vsaj manjši del omenjenih fiksnih stroškov, vendar to po mnenju trgovcev ne zadošča, prav tako so že počrpane vse njihove rezerve," so navedli.

Sindikat: Trgovci se morajo spopadati še s pritiski potrošnikov

V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije pa so ob tem poudarili preobremenitev zaposlenih v trgovinski dejavnosti in močne pritiske potrošnikov. "Trgovke in trgovci, ki so morali prekriti police z otroškimi izdelki, tekstilnim blagom in drugimi tehničnimi izdelki, morajo v svoj že tako natrpan delavnik vključiti še komunikacijo z ogorčenimi strankami, ki jezno sprašujejo, zakaj lahko kupijo pustne kostume, in ne nujno potrebnih zimskih nogavic," so navedli.

Ne moremo kupiti nogavic, lahko pa pustne kostume

Zahtevajo odprtje vseh neživilskih trgovin, primarno pa trgovin s tekstilom, tehničnim blagom in kmetijskimi pripomočki ter avtosalonov, saj lahko ti brez težav omejijo stike na način, da nakupni proces organizirajo tako, da v salonu omogočijo po eno stranko naenkrat oz. glede na površino, ki jo posamezen salon omogoča.

Šmučeva: Industriji dobri obeti, pri storitvah pa so stiske izjemne

Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Sonja Šmuc je za TV Slovenija povedala, da je industrijski del gospodarstva že ujel raven iz leta 2020. "Zadnje četrtletje delajo na polno." Ker pa je bil prvi del leta slabši, bo izkupiček za pet odstotkov manjši od leta 2019. So pa naročila bolj nestanovitna, je poudarila. Precej slabše gre sektorju storitev, ki je zaprt. "Tam so stiske zaposlenih in podjetnikov izjemne."

GZS je vladi poslal številne predloge rešitev za PKP 8. Med drugim želijo, da se ukrep subvencioniranega čakanja na delo podaljša do konca junija, da podjetja vedo, da se lahko nanj naslonijo. Želijo si "boljših pogojev" pri skrajšanem delovnem času. Država naj tudi že zdaj pripravi ukrepe, ki bodo potrebni za zagon. Šmučeva med drugim našteva bone za športno-rekreativno dejavnost, kulturne bone in podporo sejmom.

Šmučeva je še zatrdila, da bo načrtovani dvig minimalne plače marsikoga zelo prizadel. Državo zato poziva, naj stroške dviga prevzame nase. Dodala je še, da bo dvig stal 57 milijonov evrov, od česar se bosta dve tretjini tako ali tako stekli v državne blagajne.

OZS z vrsto predlogov vladi za osmi protikoronski zakon

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je na vlado naslovila predloge ukrepov za osmi protikoronski zakon.

"Glede na to, da so nekatera podjetja na podlagi odloka zaprta že več mesecev, so izgube v tem času ogromne. Zato bi morali po vzoru Avstrije najti rešitev, kako bi tem podjetjem povrnili vsaj delno nadomestilo za izpad prometa. Okrevanje po epidemiji bo dolgotrajno, obrtniki in podjetniki pa so brez rezerv, saj so te pošle že v prvem valu. Vsakršna dodatna finančna pomoč bo zato več kot dobrodošla v fazi okrevanja," je prepričan predsednik OZS-ja Branko Meh.

V OZS-ju vladi predlagajo, da se ukrep čakanja na delo podaljša do konca aprila, rok za izplačilo regresa za letni dopust za leto 2021 pa do konca leta. Pri kritju fiksnih stroškov predlagajo razširitev lestvice za kritje fiksnih stroškov in podaljšanje ukrepa do 30. junija.

Podjetjem, ki so zaprta na podlagi odloka, naj država v celoti krije stroške nadomestil plač, fiksne stroške in izpad prometa. Prav tako naj delodajalcem povrne celoten znesek plač in ne le bruto, saj delodajalci razlike 16,1 odstotka ne morejo kriti, zlasti ne tisti, ki jim je dejavnost v celoti ali bistveno onemogočena.

Do ukrepov pomoči naj bodo upravičeni tudi tisti davčni dolžniki, ki so to postali zaradi posledic epidemije. Pričakujejo tudi oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delavce, ki delajo, podobno kot je bilo to urejeno v drugem protikoronskem zakonu.

"Pomoč države za izvedbo hitrih testov je treba povečati na 100 evrov, poleg tega pa je nujno, da Nacionalni inštitut za javno zdravje prizna tudi karantene, odrejene v tujini," so navedli.

V OZS-ju tudi vztrajajo, da podjetjem sploh ne bi bilo treba vračati državne pomoči, če so v letu 2020 uspešno poslovala. Podjetja je treba namreč spodbujati, da delajo dobro, ne pa da jih pri tem zaviramo s "kaznovalnim" ukrepom vračanja pomoči, menijo v OZS-ju. Podjetja naj ta sredstva raje namenijo za razvoj podjetij ali nagrade zaposlenim.

Posebno obravnavo in ukrepe v osmem protikoronskem zakonu pričakujejo tudi gostinci, saj je gostinstvo med najbolj prizadetimi panogami. Gostinci želijo nadomestilo za izpad prometa po avstrijskem vzoru, podaljšanje moratorijev za posojila vsaj do aprila 2022 in tudi poseben interventni zakon za turizem in gostinstvo.