Ločitveni dogovor, ki sta ga po pogajanjih sredi novembra dosegla EU in britanska vlada, sta v torek podprla le 202 britanska poslanca Foto: Reuters

Srečanje z gospodarstveniki, ki so ga organizirali Inštitut za strateške rešitve, Britansko-slovenska gospodarska zbornica in Gospodarska zbornica Slovenije, je veleposlanica označila kot dogodek, ki kaže na prihodnje možnosti za gospodarske odnose med državama, "pa tudi našo zavezo, da bomo gospodarstvu zagotovili kar največ informacij in jasnosti, da bi se lahko pripravili na prihodnje odnose," je zagotovila dan po odločitvi britanskega parlamenta, ki ni podprl ločitvenega dogovora z EU-jem.

"Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha," je na vprašanje, kaj bo v prihodnje odgovorila veleposlanica. Britanska vlada je po njenih besedah pripravila vrsto nasvetov za britansko gospodarstvo ‒ tako v primeru brexita z dogovorom kot brez njega.

"Vem, da tudi slovenske oblasti delajo vse, da bi podjetja pripravile na vse morebitne spremembe," je dodala. Ob tem je poudarila, da so podjetja v britanski lasti med najbolj produktivnimi v Sloveniji, Velika Britanija pa bo ostala idealna destinacija za slovenski izvoz in zagonska podjetja.

Ločitveni dogovor, ki sta ga po pogajanjih sredi novembra dosegla EU in britanska vlada, sta v torek podprla le 202 britanska poslanca, 432 jih je bilo proti. Za potrditev dogovora bi bilo potrebnih 318 poslanskih glasov.

Gospodarstveniki se bojijo politične nestabilnosti
Predstavniki podjetij, ki sodelujejo z Veliko Britanijo so izpostavili, da bi več škode kot sam brexit povzročila morebitna politična nestabilnost v Veliki Britaniji. Iztok Grmek iz sektorja za bilateralno gospodarsko sodelovanje zunanjega ministrstva je ob tem dejal, da bo tudi po 29. marcu, ki je predviden dan za izhod Velike Britanije iz EU, Velika Britanija drugo največje evropsko gospodarstvo in pomemben trgovinski partner za Slovenijo. Pogoji za prihodnje sodelovanje med državama tudi v prihodnje ostajajo dobri, prav tako pa do brexita ne prihaja v najslabšem možnem času. "Predstavljajte si, da bi se brexit dogajal v letu 2010," je dejal.

Poleg načina brexita - ali bo do tega prišlo z ali brez ločitvenega dogovora z EU - bo za slovensko gospodarstvo pomembno tudi, v kakšni politični atmosferi bo ta speljan, pa je ocenil profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Mojmir Mrak. Britanske poslance namreč po zavrnitvi dogovora o brexitu čaka glasovanje o nezaupnici vladi.

Kratkoročnih posledic ne pričakujejo
Po mnenju predsednika uprave SID-PKZ Sergeja Simonitija tveganja za gospodarstvo obstajajo na treh ravneh - na ravni neposrednega izvoza v Veliko Britanijo, izvoza komponent v evropske države za posreden izvoz v Veliko Britanijo in pa tveganje višje inflacije na Otoku. Strinjal pa se je, da je pomembno tudi vprašanje prihodnje politične stabilnosti, tako v Veliki Britaniji kot v EU.

Ustanovitelj družbe Flexkeeping Luka Berger je ob tem ocenil, da ga brexit pravzaprav ne skrbi. V podjetju se ukvarjajo s programsko opremo za učinkovitejše upravljanje hotelov, Velika Britanija pa je med njihovimi pomembnejšimi partnerji. "Ne obetamo si večjih sprememb in posledic, morda bi lahko imeli celo koristi."

Prav tako je optimističen direktor družbe RLS merilna tehnika Janez Novak. Družba je v polovični britanski lasti, njen direktor pa je zagotovil, da se brexita ne boji. "Na kratek rok ne gre za pomembno stvar, morda na dolgi rok v primeru politične nestabilnosti," je dejal. Ocenil je, da za njihovo poslovanje in stranke po 29. marcu ne bo sprememb, v prihodnje pa bi na to lahko večji vpliv imela politika.