Evropska komisija je v primerjavi z novembrsko oceno nekoliko poslabšala gospodarsko napoved za Slovenijo. Za letos ji napoveduje 1,8-odstotno rast, v prihodnjem letu pa 2,3-odstotno. Napoved za javnofinančni primanjkljaj ohranja pri 2,4 odstotka BDP-ja. Foto: Reuters
Evropska komisija je v primerjavi z novembrsko oceno nekoliko poslabšala gospodarsko napoved za Slovenijo. Za letos ji napoveduje 1,8-odstotno rast, v prihodnjem letu pa 2,3-odstotno. Napoved za javnofinančni primanjkljaj ohranja pri 2,4 odstotka BDP-ja. Foto: Reuters
false
Ohlajanje kitajskega gospodarstva bo negativno vplivala na rast evropskega BDP-ja. Foto: EPA

Predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi je na današnjem zasedanju banke napovedal, da ob nadaljevanju izredno skromne inflacije v državah z evrom ne bodo sedeli križemrok. "Če imamo voljo doseči naš cilj, imamo tudi sredstva za to," je poudaril. Je pa priznal, da je oblikovanje enotne politike za 19 gospodarsko zelo različnih članic območja z evrom izziv. "A ta izziv je mogoče preseči in ne upravičuje nedelovanja," je dejal. V GZS-ju pa so dejali, da so kljub previdnemu optimizmu slovenski izvozniki zaskrbljeni glede prihodnje dinamike naročil.

Evropska komisija je lani novembra Sloveniji za letos napovedala 1,9-odstotno rast, za prihodnje leto pa 2,5-odstotno. Napoved za javnofinančni primanjkljaj je ohranila pri 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar spomladi obeta ustavitev postopka zaradi prevelikega primanjkljaja, uvedenega decembra 2009.

Za prihodnje leto komisija Sloveniji napoveduje 1,9-odstotni primanjkljaj, kar je za 0,1 odstotne točke manj, kot ji je napovedala jeseni, a slabše od povprečja v evrskem območju in EU-ju.

Po strmi rasti v preteklih letih se bo še naprej zmanjševal javni dolg Slovenije. Letos naj bi znašal 79,8 odstotka, prihodnje leto pa 79,5 odstotka, kar je bolje od povprečja v evrskem območju in EU-ju. Slovenija bo imela sicer po napovedi komisije letos največji padec cen v evrskem območju in EU-ju - 0,3-odstotno deflacijo. V prihodnjem letu pa naj bi se inflacija okrepila na 1,1 odstotka.

Brezposelnost bo v Sloveniji letos po bruseljski napovedi 8,8-odstotna, prihodnje leto pa 8,4-odstotna, kar je bolje od povprečja v območju evra in EU-ju.

Zasebna poraba bo motor
Rast slovenskega gospodarstva bosta letos sicer še naprej poganjala izvoz in zasebna poraba, nekoliko nižja rast v letošnjem letu pa bo predvsem posledica zmanjšanja javnih naložb ob prehodu na novo evropsko finančno perspektivo, so se na napoved Evropske komisije odzvali v uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Napoved je nižja tudi zaradi slabših pričakovanj za večino največjih trgovinskih partneric Slovenije - Nemčijo, Francijo in Italijo, še ugotavlja Umar.

Precej neugodnih dejavnikov
Komisija ob tem za letos območju evra napoveduje 1,7-odstotno rast BDP-ja, za prihodnje leto pa 1,9-odstotno. BDP celotnega EU-ja bo po napovedih komisije letos zrasel za 1,9 odstotka oziroma za dva odstotka prihodnje leto. Novembra je komisija območju evra za letos napovedala 1,8-odstotno, leta 2017 pa 1,9-odstotno rast, EU-ja pa dvoodstotno in 2,1-odstotno rast.

V nasprotju s preteklimi leti tokratno rast poganja predvsem domača poraba, kjer pozitivno vplivajo zlasti nizke cene nafte, ugodni pogoji financiranja in nizka vrednost evra.

Kot glavna tveganja je komisija pri tem za evropsko gospodarstvo izpostavila upočasnjeno rast na Kitajskem in drugih rastočih trgih, šibko svetovno trgovino ter geopolitično negotovost v evropski soseščini. Negativno bi po njenih ocenah na gospodarsko rast vplivalo tudi neučinkovito soočanje z migracijskimi izzivi in širši suspenz schengenskega sporazuma.

Tudi javno zaznavanje povečanega števila prebežnikov lahko negativno vpliva na gospodarsko zaupanje in zniža zasebno porabo, so opozorili.

EK vztraja pri pozitivnem vplivu prebežnikov na BDP
Komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici novih številk o vplivu migracij na gospodarstvo sicer ni imel in je zgolj ponovil jesensko oceno, da naj bi migracijski tokovi BDP EU-ja do leta 2017 povečali za od 0,2 do 0,3 odstotka.

BDP tistih članic Unije, ki bodo gostile prebežnike, pa naj bi se po Moscovicijevih besedah povečal za okoli 0,5 odstotka, kar pa bo odvisno zlasti od uspešnosti prizadevanj za integracijo prebežnikov.

Ni pa komisija med negativne dejavnike vključila možnosti izstopa Velike Britanije iz EU-ja, saj, kot je dejal Moscovici, so bolj osredotočeni na prizadevanja, da Otok ostane v Uniji.

Grčija je še vedno edina v rdečih številkah, letos naj bi imela 0,7-odstotni padec BDP-ja, medtem ko ji za prihodnje leto komisija napoveduje 2,7-odstotno rast. Največjo, 4,5-odstotno rast naj bi imela letos znova Irska.

Predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi je na današnjem zasedanju banke napovedal, da ob nadaljevanju izredno skromne inflacije v državah z evrom ne bodo sedeli križemrok. "Če imamo voljo doseči naš cilj, imamo tudi sredstva za to," je poudaril. Je pa priznal, da je oblikovanje enotne politike za 19 gospodarsko zelo različnih članic območja z evrom izziv. "A ta izziv je mogoče preseči in ne upravičuje nedelovanja," je dejal. V GZS-ju pa so dejali, da so kljub previdnemu optimizmu slovenski izvozniki zaskrbljeni glede prihodnje dinamike naročil.