Evropski voditelji so v Bruslju šele v zgodnjih jutranjih urah dosegli dogovor o celoviti rešitvi dolžniške krize. Ključni poudarki so, da bodo banke pristale na 50-odstoten odpis grškega dolga, rešilni sklad za pomoč državam z dolžniškimi težavami se bo povečal s 440 na 1000 milijard evrov, banke pa bodo do junija dokapitalizirane v skupni vrednosti 106 milijard evrov.

Izjemna rast bančnih delnic
Večina vlagateljev očitno meni, da obstoj evra zdaj ni več ogrožen. Delniški indeksi so že zjutraj v Aziji občutno poskočili, rast v Evropi pa je bila še močnejša. Tokijski Nikkei je pridobil dva odstotka in se prvič po začetku septembra povzpel nad 8.900 točk. Frankfurtski DAX30 je poskočil za dobrih pet odstotkov in krenil nad 6.300 točk. Delnice Deutsche Bank so pridobile 15 odstotkov, podobna rast pa je na pariški borzi uspela banki BNP Paribas.

Nekaj podrobnosti še manjka
"Odzivi po dogovoru so večinoma pozitivni, a komentatorji večinoma opozarjajo, da manjkajo nekatere ključne podrobnosti izvedbe. Ključna neznanka je še vedno, kako bo narejen vzvod za povečanje sklada EFSF. Ena izmed možnosti je tudi, da bi preostale države pomagale pri povečanju EFSF-ja, ne izključuje pa se niti udeležbe privatnih vlagateljev," je za MMC povedal upravljalec skladov pri Alta skladih Peter Jenčič.

Morda bo potrebnih manj kot 109 milijard
"Pri bančnih dokapitalizacijah je ocena 106 milijard evrov še zelo groba, a utegnejo biti številke na koncu manjše. Banke imajo namreč možnost, da zadržijo izplačilo dividend in dezinvestirajo sredstva, kar bi ob dejstvu, da je rok za dosego ustreznih kazalnikov kapitala, pomenilo, da bodo potrebe manjše. Sicer se pričakuje, da bodo banke sredstva najprej iskale pri privatnih investitorjih, zgolj v primeru, da bodo pri tem neuspešne, se bodo najprej zatekle k državi po sredstva, v kolikor pa tudi to ne bo uspešno, šele takrat pa k evropskim sredstvom (posojilo EFSF)," je še povedal Peter Jenčič.

Četrtkovi tečaji delnic v prvi kotaciji Lj. borze

Donos grških obveznic strmo navzdol
Cena 10-letne grške obveznice je strmo porasla, donos pa posledično padel, in sicer za več kot 15 bazičnih točk, pod 25 odstotkov. Surovine na čelu z bakrom in nafto so se podražile. Za sod nafte vrste brent je bilo treba dopoldne plačati 111 dolarjev, za sod ameriške lahke nafte pa več kot 92 dolarjev. Evro se je zavihtel nad mejo 1,41 dolarja. Za unčo zlata je bilo treba ob 16. uri odšteti dobrih 1.715 dolarjev.