Kranjska Gora. Foto: BoBo

Razlog za slabo sezono je predvsem v prekratki in pretopli zimi, ki jim je povzročila visoke stroške zaradi umetnega zasneževanja, je za Slovensko tiskovno agencijo povedala vodja združenja žičničarjev Manuela Božič Badalič. Samo z naravnim snegom bi le kratko obratovali. "Če ne bi naredili umetnega snega, bi pri nas v Cerknem letos lahko z naravnim snegom imeli le dva smučarska dneva," je dejala.

Ob vsem prizadevanju, da bi kljub neugodnemu vremenu zagotovili smuko, pa za nameček letos ni bilo niti pravega obiska, nad čimer se po njenem mnenju pritožuje večina smučišč. December je bil precej dobro obiskan, čeprav malenkost manj kot leto prej, januar je bil nekoliko boljši od prejšnje sezone, medtem ko so od sredine februarja praktično povsod imeli vsaj 80 odstotkov dni, ko so bile temperature nad deset stopinj, piše novinar Slovenske tiskovne agencijo Gregor Mlaka.

"Če v dolini ni snega in če Slovencem sneg ne pade na glavo, potem ne vedo, da je zima. Smučišča so obratovala, a pravega obiska ni bilo več," je povedala Božič Badaličeva.

Zasneževanje stane. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Slovenci vse manj smučamo
Slovenski žičničarji so se sicer prejšnji teden ob zaključku zimske sezone že zbrali na Krvavcu, kjer so opravili sestanek upravnega odbora in skupščino. Kot so tam ugotavljali, so skoraj vsi opazili padec števila smučarjev, ki je znašal od 2,5 odstotka pa vse do 15 odstotkov v primerjavi z lansko sezono.

To po oceni Božič Badaličeve kaže, da Slovenci očitno vse manj smučajo, kar dokazuje tudi statistika, ki je prej ni bilo, in sicer da se število gostov vse bolj obrača v prid tujih. Pretekla leta je bila smučarija izrazito v domeni domačih gostov, zdaj pa opažajo veliko Hrvatov, Madžarov, tudi Slovakov in nekaj Italijanov.

"Še vedno mislim, da slovenska smučišča ponujajo kakovostno pripravljene proge in varnost, gostinske usluge so konkurenčne, hotelska ponudba dovolj kakovostna, cena smučarske karte pa precej nižja kot v tujini. Nimamo in seveda nikoli pa ne bomo imeli takšnega obsega smučarskih prog, ker za to nimamo na voljo tolikšnega terena," je dejala.

Zato si žičničarji še naprej prizadevajo, da bi država, tako kot v drugih članicah EU-ja subvencionirala obratovanje ali pa vzdrževanje žičniških naprav. Te so namreč zelo drage, od leta 2010 pa praktično noben center ni zgradil nobene nove sedežnice, ki stane vsaj od štiri do sedem milijonov evrov, česar pa sam ne zmore nihče.

Ob tem je spomnila, da so praktično vsa večja smučišča v zadnjih letih zamenjala lastnike, nekateri pa nanje še čakajo, zato so bila v tem času praktično odvisna od prihodkov, ki so jih ustvarila sama.

Upravljavci smučišč vseeno upajo, da leta ne bodo končali v rdečih številkah, saj skušajo po besedah Božič Badaličeve vsi prihodke povečevati na druge načine, predvsem z gostinskimi in hotelskimi storitvami ter drugo dodatno ponudbo.

Smučanje ni več del obveznega šolskega programa
Čeprav po nekaterih podatkih smuča okoli 15 odstotkov slovenske populacije, se trendi zadnja leta obračajo v škodo smučarskega športa, saj se vse več ljudi tudi zimo odloča preživeti v toplih krajih. Razloge za to, da smuča vse manj Slovencev, Božič Badaličeva vidi tudi v tem, da smučanje ni več del obveznega šolskega programa.

Kritična je tudi do odnosa Slovenske turistične organizacije do gorskih centrov, ki bi jih morala po njenem mnenju bolj promovirati v tujini, pa tudi do dejstva, da v nekaj evropskih državah ni težav pri sofinanciranju dejavnosti žičničarjev, pri nas pa odgovorni zgolj iščejo razloge, kako se to ne da narediti.

Nekoliko se jim država letos in naslednje leto približuje z okoli 740.000 evri, ki naj bi jih razdelili med vsa delujoča mala in velika smučišča. To je še vedno bolje kot nič, ne pomeni pa to sistemskega denarja, s katerim bi se njihova dejavnost lahko ohranjala, še pravi vodja žičničarjev.