Do konca leta 2023, ko je treba počrpati razpoložljiva sredstva iz evropske perspektive, bodo pospešeno gradile tudi občine.

Javni naročniki se že dlje časa pritožujejo nad visokimi cenami v gradbeništvu. Skoki vrednosti gradbenih del so bili lani 29-odstotni, letos v prvi polovici leta pa, tako kažejo statistični podatki, več kot 14-odstotni v primerjavi z enakim obdobjem lani. Bo tako tudi ostalo?

Vrednost gradnje inženirskih objektov se je v povprečju medletno povečala za več kot 15 odstotkov, kaže podatek Statističnega urada. Junija se je gradbena aktivnost v primerjavi z majem že zmanjšala. Kristjan Mugerli, direktor podjetja Kolektor CPG: "Mislim, da – realno gledano – so najvišja odstopanja do 15 odstotkov".

Gradbena podjetja, med njimi drugo največje v državi POMGRAD, pravijo, da dvigujejo cene zaradi večjega stroška dela in materiala. "Proizvodnja jekla deluje s polno kapaciteto, primanjkuje cementa, problemi so z nafto, itd. Potem seveda rastejo tudi naše cene," je dejal Boris Sapač, član uprave Pomgrada. Drugi razlog je po njegovih besedah še bolj enostaven, in sicer če je povpraševanje po gradbenih storitvah veliko večje od ponudbe, kar trenutno je, cene poletijo proti nebu.

Višja minimalna plača draži gradnjo

"Treba se je zavedati, da so bile cene še nekaj let nazaj pod mejo vzdržnosti, na drugi strani se je treba zavedati, da smo v državi sprejeli zakon o minimalni plači, kar bo stroške dela povišalo," je Mugerli pojasnil, da se višje minimalne plače neizbežno pretvorijo v višje cene storitev.

Prav Kolektorju in Pomgradu je sredi preteklega tedna ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek zažugala zaradi visoko ponujene cene za gradnjo dveh mostov čez Glinščico v sklopu drugega tira. Javni naročniki tožijo, da so cene gradnje praviloma višje od 15 do 20 odstotkov. 2TDK bo v ponovljenem razpisu zato določil najvišjo možno ceno. Nekateri kazalniki kažejo, da se rast v gradbeništvu umirja, temu pa bodo sledile tudi cene.